Igor Lončarski za StudioEF: Kapitalski trgi potrebujejo pametno regulacijo, odprto za tehnološke rešitve

Kapitalski trgi so se v zadnjih letih znašli na nek način ujeti med kompleksnimi regulativnimi okviri na eni strani in tehnološkimi inovacijami na drugi. Da bi ugotovili, kako uspešno krmariti med tema dvema dejavnikoma, je treba po besedah Lončarskega pogledati nekoliko v zgodovino.

"V zadnjih 20 do 30 letih je na kapitalskih trgih prišlo do velikih sprememb. Po eni strani se je zgodila okrepljena informatizacija, po drugi strani pa institucionalizacija, torej izjemen razvoj finančnih posrednikov in naraščajoč pomen institucionalnih vlagateljev," je dejal.

Obenem je za nami več kriz, iz vsake pa smo izšli z dodatno regulacijo, je poudaril: "Regulatorji so bili namreč prepričani, da je kriza posledica zlorab finančnih trgov, ki se jih lahko rešuje z regulacijo. Ob prelomu tisočletja smo bili priča računovodskim in revizorskim škandalom, katerih posledica je bila regulacija, ki je podjetjem naložila precej dodatnega poročanja. Sledila je svetovna finančna kriza, iz katere smo spet izšli z dodatno regulacijo, predvsem bank, in dodatnimi zahtevami po poročanju."

Regulacija je po njegovih besedah sicer razumljiv poskus zagotavljanja zaupanja na finančnih trgih. Ti namreč navsezadnje temeljijo na zaupanju, da se bo vložek res povrnil oziroma obrestoval. "Brez zaupanja kapitalski trgi ne morejo obstajati," je poudaril.

Po mnenju mnogih je šla regulacija sicer predaleč in je postala preveč obremenjujoča za podjetja. Kot je ocenil, razprave o deregulaciji niso najbolj smiselne, saj so izkušnje potrdile, da je regulacija nujna. "Bolj pomembno je, da stremimo k tako imenovani pametni regulaciji, ki bo učinkovito odgovorila na temeljne izzive kapitalskih trgov. Tako gre razumeti tudi najnovejše stališče Evropske komisije," je dejal.

Regulacija ne sme biti namenjena zgolj temu, da regulator lahko izjavi, da je sprejel ukrep. Velik del regulacije danes temelji na zbiranju obsežnih podatkov in izpolnjevanju "kontrolnega seznama", kjer pa ni jasno, kako te zahteve dejansko odgovarjajo na izzive delovanja finančnih trgov in institucij.

S tehnološkim razvojem so tudi finančne institucije in finančni instrumenti postali tehnološko napredni. Lončarski je pri tem izpostavil tehnologijo veriženja blokov, žetonjenje sredstev, pametne pogodbe in umetno inteligenco.

Presek regulacije in tehnologije je po njegovih besedah zanimiv tudi zato, ker vprašanje uporabnosti oziroma prednosti tehnologije v kapitalskem svetu izhaja prav iz vprašanja zaupanja: "Tehnologija naj bi - tudi zaradi večje preglednosti in nadzora - prinesla rešitve za izzive s tega področja."

V zadnjem času je velik del pozornosti na tehnološkem področju namenjen razvoju umetne inteligence. Na kapitalskih trgih je lahko uporabna na različne načine, v prvi vrsti za pomoč pri operativnih nalogah, kot so priprava standardiziranih poročil in temeljna finančna analiza, je pojasnil. Tako kot na mnogih drugih področjih lahko namesto ljudi učinkoviteje in hitreje izvaja bolj rutinska opravila.

Uporabna je tudi pri razvoju novih oblik finančnih instrumentov - še posebej, če jo uporabljamo v povezavi z drugimi tehnologijami, kot je tehnologija veriženja blokov. "Ta omogoča hitrejše in cenejše transakcije, povečuje transparentnost ter lahko zmanjšuje tveganja," je povedal.

Glede tehnologije veriženja blokov je poudaril, da se jo pogosto enači s kriptovalutami, kar pa po njegovem mnenju ni prav: "Ljudje naložbe v kriptovalute obravnavajo kot sinonim za tehnološko napredne finance, a ima po mojem mnenju resnično vrednost tehnologija, ki je v ozadju."

Lončarski je ob tem posebej opozoril na tveganja, ki jih prinaša vse naprednejša tehnologija. Pri tem gre tako za izpostavljenost osebnih podatkov, pri čemer bi lahko prišlo do čezmernega posega v zasebnost, kot tudi tveganje, da bi vlagatelje z dregljaji nezavedno usmerili v naložbe, ki zanje niso optimalne. "Tehnologija se razvija hitreje kot regulacija, zato ta šele sledi tehnološkemu razvoju," je poudaril.

Kapitalskih trgov si skoraj ni več mogoče predstavljati brez trajnostnih naložb, pri čemer njihov pomen še narašča. Pri tem je slišati pomisleke, ali gre res za dolgoročno preoblikovanje investicijskih strategij ali le za tržni trend.

Kot je poudaril Lončarski, je treba na tem področju najprej razumeti red velikosti naložb, ki se jih opredeljuje kot trajnostne. Na globalni ravni približno 300.000 milijard dolarjev tržne kapitalizacije skupaj predstavljajo delnice in obveznice, približno 3500 milijard naložbe v kriptovalute, trajnostnih naložb pa je za 3000 milijard dolarjev tržne kapitalizacije. "Za investitorje so trajnostne naložbe videti manj zanimive. Težko pa je reči, kakšen bo dolgoročni trend," je dejal.

Čeprav večji del povpraševanja po trajnostnih naložbah prihaja iz vrst institucionalnih investitorjev, pa lahko tudi pri njih v večji meri temelji na regulatornih zahtevah. Pri tem je mogoče opaziti, da tudi na ravni EU prihaja do revizije in zamika pri izvajanju že sprejete regulacije na tem področju, predvsem glede poročanja o trajnosti poslovanja.

Kot je še opozoril, so zlorabe na kapitalskih trgih povezane tudi s trajnostnimi naložbami. Na tem področju je namreč veliko tako imenovanega "zelenega zavajanja" oz. greenwashinga, to je lažnega prikazovanja poslovanja kot trajnostno usmerjenega. Nadzor je v tem primeru otežen, saj to področje v veliki meri temelji na lastnem poročanju. "Vsekakor velja, da se podjetja prilagajajo povpraševanju vlagateljev. Če bodo ti pripravljeni financirati trajnostne naložbe in za takšne naložbe plačati cenovno premijo, jih bo seveda več," je dodal.