Podjetja 6.4.2025 9:00

Slovensko-ameriški Genialis z umetno inteligenco naslavlja izzive v diagnostiki in zdravljenju raka

Ljubljana, 6. aprila - Ena ključnih težav pri zdravljenju raka je pomanjkanje zanesljivih bioloških označevalcev, ki bi napovedali, kako se bodo bolniki odzvali na terapijo. Slovensko-ameriško biotehnološko podjetje Genialis ta izziv rešuje z naprednim modelom umetne inteligence, razvitim na podlagi analize več kot milijon vzorcev z vsega sveta.

Ljubljana, Računalniški muzej.
Pogovor z naslovom Kako moč umetne inteligence spreminja diagnostiko in zdravljenje raka v organizaciji Slovenskega tehnološkega foruma, na katerem je bil gost soustanovitelj in direktor podjetja Genialis Rafael Rosengarten.
Soustanovitelj in direktor podjetja Genialis Rafael Rosengarten ter glavni tehnološki direktor in soustanovitelj podjetja Genialis Miha Štajdohar.
Foto: Katja Kodba/STA

Ljubljana, Računalniški muzej.
Pogovor z naslovom Kako moč umetne inteligence spreminja diagnostiko in zdravljenje raka v organizaciji Slovenskega tehnološkega foruma, na katerem je bil gost soustanovitelj in direktor podjetja Genialis Rafael Rosengarten.
Glavni tehnološki direktor in soustanovitelj podjetja Genialis Miha Štajdohar.
Foto: Katja Kodba/STA



Podjetje Genialis je pred devetimi leti nastalo kot odcepljeno podjetje Laboratorija za bioinformatiko Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze Ljubljani (UL). Čeprav ima sedež v Bostonu, ostaja močno povezano s Slovenijo, kjer deluje 22 slovenskih strokovnjakov s področja računalništva, matematike, fizike, medicine in biologije. Podjetje razvija programska orodja, ki se uporabljajo pri razvoju novih zdravil, načrtovanju zdravljenja in diagnostiki na področju zdravljenja raka.

K nastanku podjetja je po besedah soustanovitelja in direktorja, pristojnega za področje tehnologije, Mihe Štajdoharja pomembno prispevalo slovensko znanje. "Slovenija ima zelo močan ekosistem na področju umetne inteligence. Imamo priznane laboratorije na Fakulteti za računalništvo in informatiko UL in Institutu Jožef Štefan, kjer skupine že desetletja razvijajo znanje umetne inteligence, ta tradicija pa omogoča tudi razvoj kvalitetnih kadrov," je Štajdohar dejal ob robu nedavnega dogodka z naslovom Kako moč umetne inteligence spreminja diagnostiko in zdravljenje rakav, ki ga je v Ljubljani pripravil Slovenski tehnološki forum.

Genialis je na začetku razvijal programske rešitve za biologe in bioinformatike, pred približno šestimi leti pa so se usmerili na področje posamezniku prilagojene medicine. "Svojo programsko opremo smo nadgradili z orodji umetne inteligence, ki diagnostičnim in farmacevtskim podjetjem ponujajo odgovore na specifična vprašanja, na primer, ali se bo pacient odzval na določeno zdravilo oz. terapijo za raka. Na začetku smo bili usmerjeni v raziskovalni trg, zdaj pa delujemo na trgu farmacije in diagnostike," je o začetkih spregovoril Štajdohar.

Pomanjkanje zanesljivih biomarkerjev, ki bi omogočali natančno napoved bolnikovega odziva na zdravljenje, ostaja ena ključnih težav pri sodobni onkološki oskrbi. Diagnostični testi pogosto zajemajo le ozke informacije, kar zdravnikom otežuje celovito razumevanje bolnikovega stanja in vodi do manj učinkovitega zdravljenja, je poudaril osrednji gost ljubljanskega dogodka, soustanovitelj in direktor podjetja Genialis Rafael Rosengarten. Dejal je, da Genialis ta izziv naslavlja z lastnim modelom umetne inteligence, t. i. Genialis Supermodel, zasnovanim na obsežni zbirki podatkov RNA bolnikov z vsega sveta. S pomočjo teh podatkov njihovi modeli strojnega učenja napovedujejo učinkovitost zdravil za vsakega posameznega bolnika.

Kljub napredku pa razvoj takšnih orodij spremljajo številni izzivi. Kot je poudaril Rosengarten, je eden od glavnih izzivov vsekakor dostopnost kakovostnih raziskovalnih podatkov obstoječih bolnikov z rakom, zato sodelujejo s partnerji iz Indije, Bližnjega vzhoda, Evrope in Tajvana, z željo, da zgradijo bolj vključujočo bazo podatkov, ki bo resnično predstavljala globalno populacijo.

Drugi izziv pa je vsekakor financiranje raziskav, ki so zelo drage, zaradi česar kar 96 odstotkov onkoloških zdravil nikoli ne doseže zadnje faze kliničnih testiranj. Tudi Genialis je trenutno pred naslednjo fazo zbiranja novih investitorjev, je izpostavil Rosengarten.

V pogovoru se je dotaknil tudi razprav o regulaciji področja umetne inteligence, ki potekajo po svetu. Dejal je, da ga na področju zdravstva ne skrbi, kakšna bo ta regulacija, saj je zdravstvo že samo po sebi zelo regulirano. Bolj ga skrbijo druga področja, kjer se umetna inteligenca zlorablja, kot so neposredne dezinformacije za potrošnike ali globoki ponaredki.

Štajdohar je prepričan, da je prihodnost zdravljenja raka v tarčnih zdravilih, ki omogočajo učinkovitejše, individualizirane načrte zdravljenja. Takšen pristop izboljšuje izide zdravljenja pri številnih zdravstvenih stanjih, zlasti pri kompleksnih boleznih, kot je rak. Pojasnil je, da njihovi biomarkerji že danes bistveno povečajo verjetnost uspeha. Medtem, ko se je na določeno zdravljenje prej odzvalo le 20 do 30 odstotkov bolnikov, uporaba njihovih biomarkerjev omogoča izbor pacientov, pri katerih se uspešnost zdravljenja dvigne na 65 odstotkov.

Tehnologija, ki jo razvijajo, sicer še ni v vsakodnevni klinični uporabi, prisotni pa so v kliničnih študijah ter na raziskovalnih klinikah. Njihov glavni cilj je, da bi programska oprema in diagnostični testi, ki jih razvijajo, postali del rutinske klinične uporabe ter tako neposredno pomagali pacientom in izboljšali njihovo kvaliteto življenja, je še povedal Štajdohar.

Slovensko-ameriški Genialis z umetno inteligenco naslavlja izzive v diagnostiki in zdravljenju raka

Ne spreglejte