V letu 2025 dodatna sredstva za onkologijo in štipendije

Proračun za leto 2025 je DZ sprejel že novembra lani, zdaj pa vlada predlaga nekatere spremembe. Članom odbora za finance jih je uvodoma predstavila državna sekretarka na finančnem ministrstvu Saša Jazbec, ki je povedala, da se odhodki povečujejo tudi na račun pred kratkim dogovorjene plačne reforme, vlada pa pričakuje tudi več prihodkov, med drugim zaradi začasnih dajatev na podlagi zakona o obnovi po lanskih poplavah.

S predlaganimi spremembami se načrtovani prihodki povečujejo za 4,6 odstotka na 15,2 milijarde evrov, odhodki pa za osem odstotkov na 17,1 milijarde evrov. Proračunski primanjkljaj bo tako prihodnje leto znašal 1,9 milijarde evrov oz. 2,6 odstotka BDP.

Po mnenju poslancev opozicije je predstavljeni dokument pripravljen preveč optimistično glede prihodkov ter premalo trezno pri porabi. Gospodarstvo se namreč ohlaja, industrijska proizvodnja pada in brezposelnost utegne zrasti, so opozarjali.

Rado Gladek (SDS) je dejal, da je čas debelih krav minil. To bi morali upoštevati tudi pri pripravi proračuna in torej prihodke načrtovati v višini, ki jo res lahko dosežejo. Podvomil je tudi v načrtovane odhodke, predvsem glede investicij, saj iz gradbeništva prihajajo novice o upadu poslov.

Franc Medic iz NSi se je zbal, da se bodo za znižanje primanjkljaja povečale davčne obremenitve za gospodarstvo.

Nasprotno je Andreja Živic (Svoboda) menila, da je država s predlaganimi spremembami proračuna ubrala pravo pot. Da proračun odraža zelo razumen optimizem, pa je dejal njen strankarski kolega Aleš Lipičnik.

Poslanske skupine, večinoma opozicije, so k predlogu proračuna vložile 63 dopolnil, s katerimi bi na druge programe prerazporedile skupaj nekaj več kot 224 milijonov evrov sredstev. Člani odbora so podprli dve v skupni višini pet milijonov evrov, obe so vložile poslanske skupine koalicije.

Od tega se bo z namenom reševanja prostorske problematike Onkološkega inštituta Ljubljana za 4,3 milijona evrov povečal proračun Urada RS za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu, za 710.000 evrov pa proračun ministrstva za vzgojo in izobraževanje, da bo lahko povečalo obseg štipendij za pedagoške poklice.

Kot praktično vsako leto se je velik delež dopolnil nanašal na investicijsko vzdrževanje in gradnjo državnih cest. Člani odbora so vsa zavrnili, potem ko je Andrej Rajh z ministrstva za infrastrukturo povedal, da so morali nekatere predlagane projekte zaradi lanskih avgustovskih poplav za kakšno leto prestaviti, drugih pa kljub zagotovljenim sredstvom ni mogoče izvesti, ker denimo še nimajo zagotovljenih zemljišč ali gradbenega dovoljenja.

V letu 2025 naj se bi sicer izvajalo več kot 600 cestnih projektov in nekaj manj kot 100 železniških. "Res je, lani so Slovenijo prizadele ujme in takrat smo povedali, da bo prioriteta odprava posledic ujme, kar pa ne pomeni, da se nobeni drugi projekti ne izvajajo," je dejal Rajh.

Predlog proračuna kot običajno spremlja predlog zakona o njegovem izvrševanju, ki daje vladi pooblastila glede možnosti upravljanja z državnim proračunom in zadolževanjem ter ureja namenske prihodke in odhodke proračuna. Odbor ga obravnava v nadaljevanju seje. S tem bodo za sprejem pripravljeni vsi proračunski dokumenti za leti 2025 in 2026, ki jih bo DZ sprejemal prihodnji teden.