V Kropi tradicionalni kovaški šmaren

Kropa, kraj pod Jelovico, je bila stoletja rudarsko, oglarsko, fužinarsko, žebljarsko in tovorniško naselje. Poseben pečat so ji dajali ljudje. Življenje je bilo težko, delavnik je bil dolg, trajal je do 16 ur na dan. Zaslužek je bil slab, z njim se je težko preživelo, je zapisano na spletni strani društva.

"Leta 1705 so s pomočjo čudeža dobili upanje, da bo enkrat le bolje," navajajo. Tega leta je sedem dečkov našlo podobico Marije milostljivega srca in ji postavilo oltarček. Pozneje so na tem mestu zgradili cerkev sv. Matere božje, ki ji Kroparji rečejo Kapelca. Dan njene posvetitve, 2. julij, je postal praznik kroparskih delavcev, kovaški šmaren.

V praznovanje letošnjega so strnili kulturne, etnološke, športne, zabavne in družabne dogodke. Kuhali bodo oglje, na Jelovici nabrano železovo rudo bodo stalili v kovano železo, kovač v vigenjcu bo skoval žebelj in umetniški kovač skulpturo, v gostilnah se bodo kuhale stare kroparske jedi.

Življenje Kroparjev nekdaj bodo obiskovalci spoznavali v Kovaškem muzeju, vigenjcu Vice ter v muzejski hiši Fovšaritnica - tipični hiši, v kateri so nekdaj živeli fužinarji in kovači. Večnadstropna stavba ob osrednjem trgu je dobila ime po "fovšiji" (zavisti). V času fužinarstva je, tako kot v večini fužinarskih hiš, v njej živelo več družin. Kuhinjo je nadomeščala skupna veža z več ognjišči. Ker so vse gospodinje kuhale tam, so zlahka videle ena drugi v lonce in njihova vsebina je bila verjetno velikokrat predmet "fovšije".