Mineva pol stoletja uporabe črtnih kod

Prva transakcija prodaje blaga v samopostrežni trgovini z odčitavanjem črtne kode je bila izvedena 26. junija 1974 v trgovskem centru Marsh v ameriški zvezni državi Ohio. Pol stoletja po tem dogodku šteje črtna koda po mnenju britanske medijske hiša BBC med 50 najpomembnejših stvari, ki so oblikovale in zaznamovale moderno gospodarstvo, so v sporočilu za javnost poudarili pri organizaciji GS1 Slovenija.

Za 'očete' črtne kode veljajo Joseph Woodland, Bernard Silver in George Laurer. Prva dva sta 20. oktobra 1949 vložila patent za prvi koncept črtne kode, ki je bil odobren oktobra 1952.

Dogovor o uporabi črtnih kod je bil na širši družbeni ravni sprejet aprila 1973. "Inovacija, ki je v začetnem obdobju omogočala predvsem hitrejše delovanje trgovskih blagajn, je nato v naslednjih desetletjih prerasla v informacijski sistem, brez katerega si že dolgo ne znamo predstavljati delovanja sodobne družbe," so zapisali.

Črtna koda je omogočila višjo hitrost delovanja trgovskih blagajn, nižje stroške dela in višjo natančnost transakcij. Prav tako so trgovci z njeno pomočjo začeli natančneje slediti nakupnim navadam kupcev, imeli boljši nadzor nad zalogami in začeli uvajati dodatne produkte, kot so nakupovalne kartice s črtno kodo.

Črtnim oziroma t. i. enodimenzionalnim kodam se zadnjih nekaj let pridružujejo informacijsko bogatejše dvodimenzionalne kode. Te so v primerjavi s črtnimi, kjer gre za niz različno debelih črtic, sestavljene iz simbolov in horizontalnih ter vertikalnih grafičnih elementov. Med najbolj pogoste dvodimenzionalne kode sodijo QR-kode.

Ta dvodimenzionalna transformacija po prepričanju GS1 Slovenija gospodarstvu in sodobni družbi prinaša bogatejši nabor informacij ter številnejše načine uporabe, saj dvominezionalne kode vsebujejo večje količine podatkov. Primerov uporabe je veliko, vključno z varnejšo obravnavo pacientov v zdravstvenih ustanovah, izpostavljajo.

GS1 je nepridobitna mednarodna organizacija, ki je najbolj znana po tem, da bdi nad črtno kodo. Nacionalna predstavništva ima v 116 državah, tudi v Sloveniji. GS1 Slovenija ima več kot 3800 članov oziroma uporabnikov, predvsem iz predelovalne in trgovske dejavnosti, logistike ter zdravstva.

Organizacija razvija globalne standarde in rešitve za identifikacijo, sledenje in elektronsko izmenjavo podatkov blaga, lokacij in storitev z namenom učinkovitejšega poslovnega komuniciranja. S številnimi svetovno znanimi podjetji trenutno sodeluje pri prehodu iz črtnih kod v dvodimenzionalne kode.