Na bančni konferenci kritični do neizkoriščanja potencialov

Direktorica Združenja bank Slovenije, ki organizira konferenco, Stanislava Zadravec Caprirolo je uvodoma med drugim izpostavila pomen stabilnega regulatornega in davčnega okolja za investicije, tudi za banke, ki imajo zaradi razmeroma slabo razvitega finančnega trga osrednjo vlogo pri financiranju investicij. Pomembno vlogo bank na ravni EU je izpostavil Sebastien de Brouwer iz Evropske bančne federacije (EBF), in sicer za financiranje ukrepov na strateških področjih digitalnega prehoda, staranja prebivalstva, enotnega trga, podnebnih sprememb, obrambe, pri čemer je poudaril, da morajo imeti ustrezen pravni in regulatorni okvir.

"Družba, ki se osredotoča le na pravice in svoboščine, nima svetle perspektive," je predsednik uprave NLB in nadzornega sveta Združenja bank Slovenije Blaž Brodnjak poudaril potrebo po večji ambicioznosti glede inovacij, prebojnih idej, konkurenčnosti tako v Sloveniji kot v Evropi.

"Okolje v Sloveniji pa je nestanovitno," je bil na okrogli mizi kritičen Brodnjak in je izpostavil med drugim nestimulativno obdavčitev tako kadra kot kapitala. Menil je, da bi bilo treba koalicijsko pogodbo uravnotežiti in prekiniti z "ideološko skrajnostjo" ter spodbujati investicije, tako zasebne kot v infrastrukturo.

Da je okolje nespodbudno, sta na okrogli mizi poudarila tudi predsednik državnega sveta Marko Lotrič in izvršna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije Vesna Nahtigal. Izpostavila sta sprejemanje ukrepov in zakonov mimo socialnega dialoga, dodatne obdavčitve in dolgotrajnost postopkov, denimo umeščanja v prostor.

Ne upošteva se mnenja stroke, je opozoril ekonomist Mojmir Mrak, npr. pri pripravi načrta za okrevanje in odpornost, ki je bil po njegovem mnenju priložnost za preboj, tako pa je le nov načrt kohezijskih projektov. Slovenija bi se morala vključiti v koalicije za pripravo projektov na strateških področjih v EU in nadaljevati s prakso dobre priprave na pogajanja o evropski finančni perspektivi, je poudaril.

Pravni strokovnjak Damjan Možina je med drugi opozoril na dolgo trajanje nekaterih sodnih postopkov in odločitve sodišč glede kreditov v frankih, po katerih so notarsko overjene pogodbe potencialno nične. Menil je, da bi morali več pozornosti nameniti izobraževanju sodnikov med drugim glede prava EU in varstva potrošnikov, poleg tega bi bilo treba pritegniti dobro izobražene pravnike za delo v javnem sektorju.

Na konferenci so bili kritični do odsotnosti predstavnikov centralne banke in vlade, ki so po nagovorih konferenco zapustili. Guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle je dejal, da je Evropska centralna banka (ECB) z nedavnim zvišanjem obrestnih mer spremenila smer denarne politike, a ostaja previdna. Tveganja, ki bi lahko upočasnila nadaljnje zniževanje inflacije, so nadaljnja rast plač ob ugodnih gospodarskih rezultatih in razmerah na trgu dela, prelivanje dela rasti plač v nadaljnjo rast cen storitev ter geopolitična tveganja. "Obstaja velika verjetnost, da bo proces zniževanja obrestnih mer precej počasnejši, kot je bil proces njihovega zviševanja," je napovedal.

Medtem ko so slovenske banke trenutno v zelo dobri kondiciji, vsi kazalniki, vključno z dobički, so zelo dobri - k temu je po Vasletovih besedah veliko prispevala denarna politika ECB in fiskalna politika držav ob šokih - obeti za prihodnje obdobje niso tako vzpodbudni, je opozoril guverner. Bil je kritičen do bank, da se niso uspele premakniti glede svoje vloge v gospodarstvu (bilance bank so glede na bruto domači proizvod (BDP) razmeroma nizke, pri 90 odstotkih BDP, medtem ko je evropsko povprečje okoli 200 odstotkov) in da njihovi modeli poslovanja ostajajo razmeroma preprosti, predvsem pa so si zelo podobni. Pozval je k povečanju odpornosti na šoke, in sicer naj banke del dobičkov zadržijo, centralna banka pa bo imela pripravljene blažilnike, da bi lahko ob obratu gospodarskega cikla dala bankam dodaten impulz.

Državna sekretarka na ministrstvu za finance Katja Božič je dejala, da je gospodarsko stanje ugodno, in med drugim na podlagi poročil urada za makroekonomske analize in razvoj opozorila, da ostajajo neizkoriščeni potenciali glede povečanja produktivnosti.

Vlada oblikuje ukrepe, da bi se to izboljšalo in posledično okrepila konkurenčnost gospodarstva, del teh so predlagane spremembe na davčnem področju, je dejala. Pri tem je poudarila, da davčna politika ni orodje, s katerim bi samostojno naslovili pomanjkljivosti, ampak del celovitih ukrepov. Nedavno predstavljenemu paketu davčnih sprememb, ki med drugim vključuje ukrepe za privabljanje kadra iz tujine in bolj stimulativno nagrajevanje zaposlenih v startupih, bodo sledili novi predlog, je napovedala, med drugim glede obdavčitve premoženja, privabljanja ključnih kadrov in razvoj trga kapitala.