Raziskava: Nepoznavanje finančnih osnov veliko stane

Zavarovalnica s sedežem v Münchnu je raziskavo izvedla med prebivalci ZDA, Združenega kraljestva, Francije, Španije, Italije, Nemčije in Avstralije. Zastavili so jim vrsto vprašanj, s katerimi so preverjali njihovo razumevanje finančnih osnov, kot so obrestne mere, inflacija ter naložbena tveganja in donosi.

Rezultati raziskave kažejo, da 26 odstotkov anketiranih nima znanja in veščin za sprejemanje pravilnih finančnih odločitev, kar Allianz označuje kot nizko finančno pismenost, so sporočili iz slovenske podružnice.

Da je povprečno finančno pismenih, se je izkazalo za 60 odstotkov anketiranih, le 15 odstotkov pa je visoko finančno pismenih. Allianzovi izračuni kažejo, da nizka finančna pismenost povprečno gospodinjstvo vsako leto stane od 1750 evrov v Španiji do 4740 evrov v ZDA.

"Nizka finančna pismenost resnično škodi," je komentiral glavni ekonomist pri Allianzu Ludovic Subran. "V dolgih naložbenih obdobjih, na primer pri varčevanju za pokojnino, vas to lahko dobesedno stane celo premoženje," je opozoril.

Dobra novica po njegovih besedah je, da sprejemanje pametnih finančnih odločitev ni jedrska fizika. Višja ekonomistka pri Allianzu in soavtorica raziskave Patricia Pelayo Romero pa je dodala, da se običajno programi finančne pismenosti osredotočajo na izboljšanje matematičnih spretnosti, vendar je finančna pismenost več kot le matematika.

V Sloveniji raziskave niso izvedli, so pa primerjali rezultate raziskave Eurobarometra o finančni pismenosti, objavljene julija letos. Ti kažejo, da je raven finančne pismenosti v EU nizka. Od povprečja odstopajo le štiri države članice, in sicer Nizozemska, Švedska, Danska in Slovenija, kjer ima več kot četrtina ljudi višjo stopnjo finančne pismenosti.

Raziskava Allianza je še pokazala, da je slabo finančno pismenih v povprečju več žensk kot moških. Izjema je Nemčija, ki je edina država, v kateri ženske v povprečju izkazujejo višjo stopnjo finančne pismenosti kot moški.