Led iz Cerkniškega jezera nekoč vse do Indije, danes grozi pomanjkanje vode

Cerkniško jezero, ujeto med Javorniki ter Bloško planoto in Slivnico, je s svojimi do 26 kvadratnimi kilometri površine največje presihajoče jezero v Evropi, po prepričanju Podjeda pa tudi najbolj znano tovrstno jezero na svetu.

"O nobenem presihajočem jezeru namreč ni bilo napisanega toliko kot o Cerkniškem jezeru. Prvič je bilo omenjeno že v antiki, na zemljevidih Evrope oz. slikovnih gradivih, ki so orisovala geografijo nekega območja, pa se redno pojavlja vse od 10. ali 11. stoletja. Na nekaterih kartah je narisano celo večje, kot je Slovenija, kar pomeni, da je služilo tudi kot močna orientacijska točka v prostoru," je za STA povedal Podjed, direktor Notranjskega parka, javnega zavoda, ki upravlja s Cerkniškim jezerom.

Posebnost Cerkniškega jezera je po njegovih besedah tudi, da je v zelo dobrem stanju. "Le redka presihajoča jezera na svetu so v tako dobrem stanju, kot je naše, saj je kljub nekaterim poskusom skozi zgodovino ostalo dokaj nedotaknjeno in ohranjeno. Ob njem na primer ne potekata železnica ali avtocesta, prav tako ga nismo izsušili. Nekaj poskusov v tej smeri je sicer bilo, a nič dramatičnega," pravi.

Domačini in okolica so se po besedah Podjeda namreč skozi stoletja in tisočletja naučili živeti z jezerom in vanj niso pretirano posegali, hkrati pa so pametno izkoriščali vse, kar jim je dajalo - ribolov, lov, pašo za živino, košnjo in podobno.

Le malokdo tudi ve, da so v mrzlih zimah na jezeru pridobivali led in ga izvažali daleč v svet, v kraje, kjer ga zaradi toplega podnebja niso imeli. Led iz Cerkniškega jezera naj bi prišel celo do Bombaja v Indiji. "Z vozovi so ga v velikih kladah pripeljali v Trst, od tam naprej pa nato z ladjami po vsem svetu. Da se ni stopil, so ga primerno izolirali, bodisi s smrekovim vejevjem bodisi z žaganjem," pove Podjed.

Zakaj jezero presahne?

Tisto, kar daje Cerkniškemu jezeru glavni čar, je seveda njegovo presihanje. To je po besedah Podjeda posledica podzemnega sistema pritokov in odtokov. Ko je pritoka vode več kot odtoka, se gladina jezera dvigne in poplavi Cerkniško polje, ter obratno.

Edini površinski pritok Cerkniškega jezera je reka Cerkniščica, ki jezero polni z vodo iz okoliških hribov, vsi ostali pritoki pa so podzemni. "Nekateri imajo le nekajmetrski tok, drugi nekaj desetmetrskega. Nima pa jezero nobenega površinskega odtoka. Tako se v glavnem polni in prazni pod zemljo," pojasnjuje Podjed.

Voda se na Cerkniškem polju praviloma zadrži osem mesecev na leto. Ko je padavin dovolj, se jezero napolni le v dveh do treh dneh. Ko padavin ni, pa se postopoma prazni, a nikoli ne povsem usahne. Jezero je sicer praviloma najbolj polno spomladi, ko se topi sneg, in v jeseni, kar so sicer tudi obdobja, ko je največ padavin.

Za zdaj je vode za pojavljanje Cerkniškega jezera po besedah Podjeda še dovolj, ni pa nujno, da bo tako tudi v prihodnosti. Jezero se namreč v zadnjih letih sooča s pomanjkanjem vode, kar vse bolj načenja njegov eko sistem. Inštitut za raziskovanje Krasa je pred časom opravil obsežno raziskavo, ki je pokazala, da je bilo na širšem območju jezera v zadnjem desetletju v primerjavi z dobrega pol stoletja nazaj za skoraj petino manj padavin, je opozoril.

Opazni so tudi vse večje ekstremi: "Lani smo imeli na primer v pomladnih mesecih dramatično sušo, zaradi česar je bilo jezero že aprila popolnoma suho, letos pa je bilo spomladi veliko padavin in je bil v enakem obdobju vodostaj jezera kar visok," je povedal Podjed.

Ko jezero presahne, imajo še največ težav ribe. Tem pomaga Ribiška družina Cerknica, katerih člani jih po besedah Podjeda prenesejo v del, kjer voda nikoli ne povsem ponikne in mu domačini pravijo Rešeto. Tam nato tudi v najbolj sušnih obdobjih počakajo, da se voda vrne. Ko jezero presahne, nekatere ribe tudi izginejo v požiralnikih in se potem, ko voda naraste, znova nekako vrnejo nazaj.

Obiskovalcev iz leta v leto več

Danes je Cerkniško jezero, skupaj z Rakovim Škocjanom in Križno jamo, razglašeno za mednarodno pomembno mokrišče, zaradi pomena za življenje ogroženih ptic pa tudi kot območje Nature 2000. Obiskovalcev je morda tudi zato iz leta v leto več. Ker si v Notranjskem parku ne želijo neurejenega obiska, ob jezeru urejajo potrebno infrastrukturo, kot so parkirišča, kolesarske steze in pešpoti. Uredili so tudi center za obiskovalce, kjer je mogoče dobiti vse informacije o jezeru in si ogledati razstavo.

Podjed za obisk priporoča predvsem uporabo parkirišč v Cerknici, od koder nato do jezera vodi kolesarska pot. Pomembno je tudi, da se obiskovalci držijo označenih poti. Parcele, na katerih se razteza jezero, imajo namreč nekakšno dvojno lastništvo. Ko jih prekriva voda, gre za površine, ki jih lahko uporabljajo vsi, ko vode v jezeru ni, gre za zasebna zemljišča, po katerih se ni mogoče sprehajati kar tako. Domačini namreč parcele izkoriščajo, predvsem za košnjo travinja (domačini mu pravijo kravina), ki ga uporabljajo kot hrano in nastilj za živino.

Okoli tretjina jezera je plovnega. Poleg kolesarjenja in hoje po označenih poteh je tako na njem dovoljena tudi plovba s plovili brez motornega pogona, ob pridobitvi ribolovnega dovoljenja pa je mogoč tudi ribolov.