Na posvetu o nujnosti sodelovanja za razvoj na zavarovanih območjih

Kot je na novinarski konferenci ob posvetu o izzivih trajnostnega razvoja zavarovanih območij narave v Bohinjski Bistrici povedal svetovalec za področje kmetijstva pri javnem zavodu Turizem Bohinj - ki je posvet organiziral skupaj z ministrstvoma za naravne vire in prostor ter javnim zavodom Triglavski narodni park (TNP) - Branko Ravnik, je bil dialog strokovnjakov s področij kmetijstva, varstva narave in turizma pester.

Minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan je, kot so sporočili z ministrstva, na posvetu med drugim dejal, da dobro ohranjeni ekosistemi in habitati pozitivno vplivajo na gospodarstvo, trajnost in odpornost, zdravje ljudi ter pomembno prispevajo k blaženju podnebnih sprememb.

Poudaril je, da razvoj kmetijstva in turizma na zavarovanih območjih zahteva usklajevanje med različnimi interesi in ohranjanjem narave. "Dobro ohranjena narava je temelj za razvoj ekološkega kmetovanja in trajnostnega turizma," je poudaril.

Povezovanje je nujno potrebno, je na novinarski konferenci strnil župan Bohinja Jože Sodja in dodal, da jim to v občini do določene mere uspeva. "Nujno je, da z dialogom pridemo do izboljšav in da pomagamo tako turizmu kot kmetijstvu. Za občino Bohinj je kmetijstvo skoraj bolj pomembna panoga kot turizem, čeprav od tega živimo, ampak če kmetijstva ne bo, tudi krajine in turizma ne bo," je menil.

Evropski poslanec Franc Bogovič je dejal, da evropski zeleni dogovor prinaša velike izzive, saj posega v vse pore našega življenja, čas za izvedbo zamisli v praksi pa je omejen in treba je paziti, da se ne bo povzročilo energetske ali prehranske revščine in na drugi strani poslabšalo konkurenčnosti gospodarstva. Menil je, da bi bilo bolje, da bi se stvari urejale z direktivami, ne toliko z uredbami, ker bi se lahko upoštevalo nacionalne in lokalne specifike.

"Res bo treba zgraditi zaupanje, kajti če ne bomo vsi, od države do kmeta, sodelovali in imeli enakopravnega položaja, bo zelo težko kaj doseči," je dejal Bogovič.

Predsednik KGZS Roman Žveglič se je strinjal, da je ključno zaupanje med deležniki. "Naravo seveda moramo ohranjati, vendar se moramo vsi strinjati, da je tudi človek, se pravi kmet, del te narave. In potiskati ga na obrobje in z njim ne sodelovati, ni prav," je poudaril.

Posvet je pokazal, da so stvari kompleksne, je povedal direktor Turizma Bohinj Klemen Langus. "Želimo povezati naravovarstvo, turizem, kmetijstvo, ne smemo pozabiti tudi na kulturo," je dejal in dodal, da je med drugim pomemben dialog z lokalnimi prebivalci, da se jim zagotovi kakovostno življenje in ob tem ohranja tudi narava.

Tanja Šumrada z ljubljanske Biotehniške fakultete je povedala, da so raziskovalci z modeliranjem učinkov uvajanja naravovarstvenih ciljev na kmetovanje na območjih Natura 2000 ugotovili, da bi bilo mogoče tem kmetijam s postopno preusmeritvijo in pametnim naborom ukrepov zagotoviti ekonomsko vzdržnost, tudi če se uvede zelo ambiciozne naravovarstvene cilje.

V raziskavah pa so tudi ugotovili, da bi bili učinki na različnih kmetijah zelo različni, zato bi bilo po njenem mnenju smiselno ukrepe načrtovati tako, da se upošteva lokalne posebnosti in se svetuje na ravni kmetij. "Menimo, da bi se lahko tako morda zmanjšal kakšen konflikt v prihodnosti," je dodala.

Direktor Zavoda RS za varstvo narave Teo Hrvoje Oršanič je menil, da bi morali spremeniti pogoje za pridobitev sredstev iz evropskih finančnih mehanizmov, in sicer da zaključek posamezne investicije, za katero se pridobi podporo, ne bi bil vezan na koledarsko leto, saj bi tako preprečili, da se investicije ne bi izvajale v za naravo in biotsko raznovrstnost neprimernem času.

Direktor Turistično gostinske zbornice Slovenije Fedja Pobegajlo je ocenil, da je dobro, da je slovenski turizem izrazito trajnostno usmerjen, in menil, da je treba glede različnih dejavnosti na zavarovanih območjih rešitve iskati s sprejemanjem določenih kompromisov. "Ne vidim razloga, da tudi glede tega ne bi bili uspešni," je dodal.

Ob posvetu so občine z območja Julijskih Alp, zavod TNP, lokalne turistične organizacije, razvojni agenciji in drugi deležniki podpisali listino o strategiji usklajenega upravljanja biosfernega območja Julijske Alpe.