FDI Summit letos o priložnostih za Slovenijo ob naraščajočih geopolitičnih tveganjih

FDI Summit, katerega začetki segajo v 2007, organizirata Slovensko-nemška gospodarska zbornica in ljubljanska ekonomska fakulteta, z njim pa želijo organizatorji "sooblikovati pogoje za odprto poslovno okolje, ki privablja neposredne tuje investicije".

Pri tem izpostavljajo nedavno izvedeno študijo, ki jo je opravil dunajski inštitut za mednarodne ekonomske študije WIIW in po kateri predstavljajo neposredne tuje naložbe za države srednje in vzhodne Evrope številne koristi.

Tudi o tej študiji in koristih bo govora na letošnjem dogodku, udeleženci pa bodo iskali načine, na katere lahko Slovenija izkoristi svoje potenciale v ustvarjanju prijaznega in stimulativnega delovnega okolja za visoko usposobljeno delovno silo ter si s privabljanjem dodatnih tujih naložb zagotovi nove veščine, znanja in tehnologije za pospešitev gospodarske rasti in krebitev družbene blaginje.

Vodilna tema letošnjega srečanja pa bodo naraščajoča geopolitična tveganja v svetu in položaju Slovenije v teh procesih. Poleg vseh posledic ruskega napada na Ukrajino in zahodnih sankcij proti Rusiji ter novih geopolitičnih odnosov v svetu, ki jih to prinaša, so velik izziv za Evropo in svet trenutno tudi velikanske spremembe v dobavnih verigah po koronski krizi.

Po besedah profesorja z ljubljanske ekonomske fakultete Mojmirja Mraka, enega od sodelujočih na dogodku, se stanje dobavnih verig, ki so se med pandemično krizo in takoj po njej na veliko trgale, zdaj sicer izboljšuje, a je dogajanje vseeno povzročilo pomembne spremembe na področju tujih neposrednih naložb.

Te se tako regionalizirajo, kar pomeni da podjetja iščejo dobavitelje bližje končnim trgom. "Po eni strani so razlogi povsem logistični, po drugi pa tudi vse bolj geostrateški," pravi Mrak.

To po njegovih navedbah pomeni, da tudi veliko evropskih multinacionalk svoje dobaviteljske verige vrača v Evropo, kar prinaša poslovne priložnosti za evropske države. Tega se zavedajo tudi države okoli nas in konferenca bo skušala ugotoviti, kako lahko Slovenija tovrstna tveganja izkoristi za prodor na tem področju.

Pri tem je bistvenih več vidikov. Na eni strani so to zakonodajne institucionalne spremembe za prijaznejše poslovno okolje, pomemben je nadaljnji razvoj vseh oblik infrastrukture, nepogrešljiv pa je tudi zadosten nabor kvalificiranega kadra.

O vsem tem bodo v torek med drugim govorili ministri za finance Klemen Boštjančič, za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han ter za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič.

Poleg tega bo na dogodku sodelovalo več vidnih slovenskih gospodarstvenikov in predstavnikov nemških vlagateljev v Slovenijo. Med temi bodo prvi možje Hidrie, Rika in BSH Nazarje Iztok Seljak, Janez Škrabec in Boštjan Gorjup, generalna direktorja Fraporta Slovenija in ebm-papst Slovenija Babett Stapel in Aleš Poljanšek ter direktorica upravljanja s človeškimi viri pri logističnem velikanu DB Schenker Rebecca Koch.