znanost 21.11.2022 16:15

Spletni pogovor STAznanost: Alpe-Jadran kot prostor, kjer je kljub delitvam obstajalo sodelovanje

Ljubljana, 21. novembra - Na območju Alpe-Jadran je za časa hladne vojne v Evropi kljub političnim in drugim delitvam obstajalo čezmejno sodelovanje, meje pa zabrisane, je povedal Borut Klabjan z Znanstveno-raziskovalnega središča Koper v današnjem spletnem pogovoru STA pred skorajšnjim uradnim začetkom projekta, ki bo preučeval različne oblike sodelovanja na tem območju.

Ljubljana.
Posnetek zaslona spletnega pogovora STAznanost "Meje držav, meje sobivanja?"
Foto: STA

Osrednja tema današnjega spletnega pogovora je bilo vprašanje meja in njihovo dojemanje v Evropi, kjer je v času hladne vojne kljub delitvam obstajalo čezmejno sodelovanje in sobivanje skupnosti na obeh straneh meje, pri čemer kot lep primer služi območje Alpe-Jadran.

Na to želi s svojim projektom, ki je bil povod za današnji pogovor, opozoriti tudi Borut Klabjan z Znanstveno-raziskovalnega središča Koper (ZRS Koper). Pogovor z naslovom Meje držav, meje sobivanja? je potekal v okviru projekta STAznanost.

Ko govorimo o Evropi v času hladne vojne, kot jo vidimo danes, z "nemškocentričnega gledišča", se dejansko pokažejo delitve, je uvodoma opozoril Klabjan. Če pa premaknemo pogled na jadranski prostor, pa vidimo, da je obstajal prostor in čas, kjer so bile meje za časa delitev hladne vojne v Evropi veliko bolj zabrisane.

Klabjan, zgodovinar in znanstveni svetnik, je sicer eden izmed treh slovenskih prejemnikov projekta Advanced grant Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) in edini, ki je pridobil projekt s področja družboslovja in humanistike. Gre za projekt Open Borders, v okviru katerega bo s sodelavci preučeval mnogotere oblike povezovanja, ki so zaznamovale vsakdan prostora Alpe-Jadran v času hladne vojne.

Kot je povedal v nadaljevanju, to ne bo nova zgodovina obmejnega prostora, ampak želijo prek tega mejnega dogajanja ponuditi neko drugačno razumevanje zgodovine Evrope in hladne vojne. S tega vidika meni, da projekt ni pomemben samo za Slovenijo, ampak tudi širšo evropsko publiko.

Pri raziskovanju bo, kot je pojasnil, pomembno vlogo igrala tudi uporaba mnogovrstnih virov, od diplomatskih not zunanjega ministrstva, dopisovanja uradnikov med ministrstvi, vse to pa v povezavi z osebnimi spomini in zgodbami ljudi na tem območju.

Da je enako pomemben pogled na družbo in procese od zgoraj kot tudi pogled od spodaj, je prepričana zgodovinarka in predavateljica na ljubljanski filozofski fakulteti Urška Strle, ki sodeluje pri projektu.

Če namreč pogledamo od spodaj, vidimo, da je družba bistveno bolj heterogena, kot se zdi na prvi pogled, vidimo izjemno stopnjo spreminjanja in prilagajanja družbe na dane situacije, ne samo binarne slike. Osebna vrednotenja dogodkov in procesov v družbi se pogosto lahko razlikujejo od uradnih pogledov in stališč, je pojasnila.

Po mnenju Strletove je zanimivo opazovati tudi arhitekturo medosebnih odnosov na obeh straneh meje, kjer vidimo, da jih močno določa sorodstvo, prijateljstvo, poklici, kulturni kodi in normativi.

Pri tem je opozorila tudi, da so bile meje ponavadi začrtane zelo neživljenjsko, in kot primer navedla, da je po 2. svetovni vojni meja v Mirnu šla čez pokopališče in da je bil "nekdo pokopan z glavo v Italiji, z nogami pa v Jugoslaviji".

Zgodovinar in raziskovalec pri ZRS Koper Jure Ramšak pa je opozoril na številne raziskave v zvezi z obdobjem hladne vojne v Evropi, ki se osredotočajo na zaprte enote, na "mehurčke" sodelovanja med gospodarstveniki, kulturniki in podobno, medtem ko pričujoči projekt nudi možnost preučevanja vsakodnevnih čezmejnih stikov za najširši diapazon prebivalstva ob meji, kar je posebnost.

Klabjan je opozoril tudi na pomen razumevanja tega prostora v smislu vsakdanjega prečkanja meje in čezmejnega sodelovanja. Čezmejnost je bila del vsakdana lokalnega prebivalstva, ki, kot je opozoril, ne pomeni samo ljudi obmejnega pasu, ampak iz širše Slovenije ali Hrvaške na eni ter Furlanije-Julijske krajine in Veneta na drugi strani.

Kot je ob tem opozoril Ramšak, je regionalno sodelovanje in povezovanje v Evropi paradigma, ki se sicer pojavlja že v 70. in 80. letih, vendar znotraj enakih družbenopolitičnih sistemov v zahodni Evropi, medtem ko povezovanja regij z različnimi družbenopolitičnimi sistemi v Evropi praktično nimamo, zato je primer Alpe-Jadran še toliko bolj vreden raziskovanja.

Klabjan je izpostavil še en vidik, in sicer, da imamo na eni strani podobo, kako so iz "vzhodnega, jugoslovanskega prostora" iskali dobrine potrošništva na Zahodu. Hkrati pa se mu zdi zanimivo dobiti še drug pogled, kako so z italijanske in avstrijske strani hodili kupovati meso, maslo in bencin. Ne gre torej za enosmeren pogled z Vzhoda proti Zahodu, ampak želijo s projektom ponuditi drugačno sliko, ki je bilo bolj kompleksna in pestra.

Projekt, ki bo trajal pet let, bo uradno stekel januarja prihodnje leto, čeprav delo na njem že teče, je ob koncu povedal Klabjan. Projektno skupino tvori okoli deset članov, ki prihajajo iz različnih raziskovalnih in univerzitetnih okolij, tudi iz sosednjih držav. Kot je dejal, se želijo s projektom vključiti tudi v dejavnosti, povezane z Evropsko prestolnico kulture v Novi Gorici in Gorici leta 2025.