krog
Javnofinančni primanjkljaj v tretjem četrtletju upadel na 0,5 odstotka BDP
Ljubljana, 30. decembra - Javnofinančni primanjkljaj je v tretjem letošnjem četrtletju znašal 89 milijonov evrov, kar predstavlja 0,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). S tem je bil nižji kot pred letom dni, ko se je ustavil pri 213 milijonov evrov oz. 1,3 odstotka BDP. V deležu BDP se je znižal tudi javni dolg, nominalno pa je ostal skoraj nespremenjen.
Ljubljana.
Statistični urad RS (SURS).
Foto: Aleš Osvald/STA
Arhiv STA
Slovenija je primanjkljaj ustvarila devetnajsto četrtletje zapored, so sporočili iz Statističnega urada RS.
Kljub primanjkljaju je bila rast skupnih prihodkov države višja od rasti skupnih izdatkov. Javnofinančni prihodki so namreč v letu dni porasli za 7,7 odstotka na 7,6 milijarde evrov, odhodki pa za 5,7 odstotka na 7,7 milijarde evrov.
Letos do konca septembra se je primanjkljaj države skoraj prepolovil - v prvih treh četrtletjih je skupno znašal 686 milijonov evrov, v istem obdobju lani pa nekaj več kot 1,1 milijarde evrov.
Rast skupnih prihodkov je bilo zaznati petnajsto četrtletje zapored. Tudi tokrat so se zaradi uvedbe obveznega zdravstvenega prispevka nominalno najbolj povečali socialni prispevki, od tistih v tretjem četrtletju lani so bili višji za 14 odstotkov.
Davčni prihodki so se v letu dni povečali za 5,8 odstotka na 185 milijonov evrov. Med njimi so se najbolj povečali prihodki od davkov na proizvodnjo in uvoz, in sicer za 5,3 odstotka. Prihodki od lastnine so se zvišali za 38,5 odstotka, kar je predvsem posledica višjih izplačil dividend, ki jih je prejela država.
Prihodki od obresti so zrasli enajsto četrtletje zapored, in sicer so se tokrat povečali za 8,7 odstotka.
Med skupnimi izdatki države so se v tretjem četrtletju na medletni ravni nominalno najbolj povečala socialna nadomestila v denarju in naravi, in sicer za 15,3 odstotka. Sredstva za zaposlene so bila višja za šest odstotkov.
Izdatki za bruto investicije v osnovna sredstva so se znižali za 9,7 odstotka. Izdatki za obresti pa so bili višji za 17,9 odstotka.
Konsolidirani bruto dolg države je konec tretjega četrtletja letos znašal 44,2 milijarde evrov, s čimer je bil za 33 milijonov evrov nižji kot pred letom. V deležu BDP se je znižal za 4,1 odstotne točke na 66,9 odstotka.
Dolg države na centralni ravni je konec septembra znašal 43,4 milijarde evrov oz. 65,6 odstotka BDP, na lokalni ravni pa 1,1 milijarde evrov oz. 1,6 odstotka BDP. Zdravstvena in pokojninska blagajna nista bili zadolženi.