Stroka: Ohranjanje biodiverzitete dolžnost vsakega posameznika

Kot je ob današnji predstavitvi dosežkov projekta, in sicer tik pred 22. majem, ko praznujemo mednarodni dan biotske raznovrstnosti, v Ljubljani poudarila njegova koordinatorica Maja Opalički Slabe z Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB), se biodiverziteta nanaša na pestrost življenja na Zemlji. Omogoča nam preživetje, a zaradi naših pritiskov na okolje izginja. "Bitka še ni izgubljena in mi nosimo odgovornost, da biodiverziteto ohranjamo tudi za bodoče generacije," je povedala.

Cilj projekta LIFE Naturaviva je po njenih besedah osveščanje javnosti o biodiverziteti, pri čemer naj bi sporočila dosegla vsaj polovico Slovencev. Prav zato so partnerji pri projektu, poleg NIB še Inštitut za ohranjanje naravne dediščine Lutra, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Grm Novo Mesto - Center biotehnike in turizma, Krajinski park Goričko, Krajinski park Ljubljansko barje, Kozjanski regijski park, Notranjski regijski park, Triglavski narodni park in Botanični vrt Univerze v Ljubljani - osveščali različne skupine, od vrtcev in študentov do kmetov in politikov, pri tem pa uporabljali različne pristope.

Tekom petletnega projekta, ki se zaključuje konec avgusta letos in je vreden 2,5 milijona evrov, so tako s promocijskimi aktivnostmi sodelovali na različnih sejmih in dogodkih.

Pripravili so več kot 700 naravoslovnih izobraževalnih dni za več kot 18.000 otrok in več kot 300 predavanj z naravoslovno vsebino za več kot 12.000 poslušalcev. Pripravili so več razstav, ki so bile na ogled v vsaj 40 krajih po vsej Sloveniji. S spletnim oglaševanjem in oglaševalskimi akcijami na oglasnih panojih so v vsaki akciji dosegli več kot 500.000 Slovencev. Pripravili so izobraževalna promocijska gradiva, televizijske in radijske oglase, članke v medijih, natečaje, učne poti, poletne šole, igrice, pobarvanke in knjižice za otroke, delavnice za učitelje, izobraževanja za kmetijske svetovalce, glasbene koncerte in filmska predvajanja z naravoslovno tematiko, je nanizala Opalički Slabetova.

Zadnja med promocijskim gradivom je knjiga z naslovom Neverjetna biodiverziteta Slovenije, ki jo je skupaj z Opalički Slabetovo uredil znanstveni koordinator projekta, Davorin Tome z NIB.

Na današnji predstavitvi knjige je izpostavil, da želijo z njo počastiti biodiverziteto Slovenije. Vanjo niso vključili seznamov vseh vrst, ki živijo v Sloveniji, temveč sta bili bolj v ospredju dve drugi stvari. Opažajo namreč, da ljudje vedno več hodijo v naravo, a jo hkrati vedno manj poznajo, če se želi ljudi izobraziti o biodiverziteti, pa je treba pridobiti njihovo pozornost. Prav zato knjiga velikega formata, ki ima prek 250 strani, temelji na fotografijah, ki vedno pritegnejo pozornost, krati pa nudi dovolj vsebine, je dodal.

Besedila za delo, razdeljeno na poglavja Kaj, Kako, Kje in Zakaj, je prispevalo 24 avtorjev, fotografije 30 slovenskih fotografov, mnenje o biodiverziteti pa je prispevalo 18 zunanjih sodelavcev, je sklenil Tome.

V luči današnjega svetovnega dne čebel je zbrane na dogodku nagovoril tudi Danilo Bevk z NIB, ki je spomnil, da projekt LIFE Naturaviva širšo javnost nagovarja tudi o pomenu opraševalcev. V Sloveniji po njegovih besedah poleg kranjske čebele živi še prek 500 vrst divjih čebel (čmrljev in čebel samotark) ter da oprašujejo tudi muhe, metulji, nekateri hrošči in ose.

Vsaj polovico opraševanja v kmetijstvu opravijo divji opraševalci, v naravi pa je njihov delež še večji, je pojasnil in opozoril, da je zaradi sprememb v okolju življenje opraševalcev vedno težje. Njihov najpomembnejši življenjski prostor so pisani, cvetoči travniki, ki so košeni pozno, enkrat ali največ dvakrat. Teh pa je vse manj, zato bi morali biti kmetje za njihovo ohranjanje ustrezno nagrajeni. Tudi na vrtovih bi morala imeti prednost pisana in ne angleška trata, ki je z vidika opraševalcev zelena puščava, je izpostavil.

Predsednica znanstvenega sveta NIB Marina Dermastia je medtem pred 21. majem, ko obeležujemo evropski dan Nature 2000, ki letos poteka tudi v znamenju 30-letnice programa LIFE in Nature 2000, spomnila, da je projekt LIFE Naturaviva eden od več kot 5500 projektov v finančnem mehanizmu programa LIFE s področij narave in okolja ter podnebnih sprememb v EU. Program LIFE ima ključno vlogo pri uresničevanju evropskega zelenega dogovora, je izpostavila.

Projekt LIFE Naturaviva, Biodiverziteta - umetnost življenja je financiran iz sredstev EU (60 odstotkov), ministrstva za okolje in prostor (10 odstotkov) in lastnih sredstev (30 odstotkov).