Podjetje EKWB iz Komende je 20. zlata gazela

"Razvoj EKWB iz s hobijem zagnanega startupa v visoko kakovostno mednarodno podjetje je učbeniški. V orbito najboljših jih je vodil preplet znanja, podjetnosti in skupnih vrednot dveh izjemnih posameznikov, inženirja Edija Königa in ekonomista Matjaža Krča. Razvila sta podjetje, usmerjeno v visoko inovativno organizacijsko kulturo," je v obrazložitvi zapisal svet Gazela, ki odloča o prejemnikih priznanja in je sestavljen iz dosedanjih zlatih gazel ter uglednih predstavnikov akademske, civilne in poslovne javnosti.

Še ne polnoletno podjetje EKWB, gazela osrednjeslovenske regije, ki se ponaša s tržno pozicijo prvega na svetu na področju razvoja in proizvodnje komponent za sisteme vodnega hlajenja zmogljivih računalnikov po meri, danes šteje preko 200 zaposlenih. 99 odstotkov prihodkov ustvari v 139 državah. Lani je EKWB ustvaril 38,5 milijona evrov prihodkov in s tem 82.364 evrov dodane vrednosti na zaposlenega - blizu dvakratniku slovenskega povprečja.

"Zelo sem ponosen, da nas je komisija prepoznala kot eno izmed gazel gonilcev razvoja naše države. Kaj nas je pripeljalo do sem? Preprosto, naša strast do inoviranja, nečesa boljšega, do preizkušanja meja in seveda trdo delo. Skupaj smo postavili nekaj drugačnega," je ob sprejetju nagrade dejal König.

Letošnja srebrna gazela je gazela savinjsko-zasavske regije, in sicer družba Pišek - Vitli Krpan, ki razvija in proizvaja gozdarske vitle. Družinsko podjetje po besedah komisije s svojimi rezultati dokazuje, da se trajnostni pristop na vseh področjih delovanja obrestuje na dolgi rok. Letno ustvarjajo 34,4 milijona evrov prihodkov, registriranih imajo 26 patentov.

Bronasta gazela pa je letošnja gazela gorenjske regije, kamnoseška družba Marmor Hotavlje. V družbi so lani dosegli 15,5 milijona evrov prometa z dodano vrednostjo 61.606 evrov na zaposlenega. V petih letih so prihodki zrasli za več kot 60 odstotkov, družba pa danes velja za svetovnega voditelja v nišnem luksuznem segmentu opreme jaht.

Med nominiranci so bile še gazela podravsko-pomurske regije MG Rohr, gazela dolenjsko-posavske regije REM in gazela primorsko-notranjske regije Ensol 360.

Letošnja podelitev je potekala v manjšem obsegu kot običajno, kar je posledica zdravstvenih razmer. "Širimo le virus dobrih poslovnih praks. To podžigamo že 20 let in to naj bo naš prispevek k gospodarstvu Slovenije," je dejal predsednik družbe Dnevnik Bojan Petan.

Pahor se je v svojem nagovoru najprej zahvalil Dnevniku, ki se je na prelomu tisočletja odločil vročati te nagrade, ki smo jih po njegovih besedah potrebovali vsi. "Z vidika Dnevnika je bila to podjetniška pobuda, z vidika nagrajencev je bila to vzpodbuda za njihovo nadaljnje delo. Predvsem pa smo teh nagrad deležni vsi ostali, ki smo del te skupnosti in potrebujemo dobre prakse," je dejal.

Predsednik države pa se je zahvalil tudi nominirancem in nagrajencem: "Rad bi se vam zahvalil za vaš prispevek temu, da lahko letos ob 30. obletnici razglasitve naše države ugotovimo, da imamo precej zdravo gospodarstvo."

Projekt Gazela poteka od leta 1991, s šestimi regijskimi in nacionalnimi izbori pa je nadgrajen od leta 2001. Lani zaradi koronske krize izbora ni bilo, leta 2019 pa je naziv zlate gazele prejelo podjetje Virs iz Lendave. Pred dnevi so v Tehnološkem parku Ljubljana odprli tudi Park gazel, v katerem so klopi s spominskimi ploščami dosedanjih dobitnikov nagrade zlata gazela.