3.3.2021 9:00

Nova direktorica NIB Maja Ravnikar: Znanost je dolžna priskočiti na pomoč v vseh krizah in vprašanjih, na katere lahko ponudi odgovor

pogovarjala se je Lea Udovč

Ljubljana, 3. marca - Vodenje Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB) je letos prevzela profesorica doktorica Maja Ravnikar. Za STA je med drugim spregovorila o prostorski stiski na NIB, razvoju bioloških znanosti ter komuniciranju z javnostjo in odločevalci. Meni, da je znanost dolžna priskočiti na pomoč v vseh krizah in vprašanjih, na katere lahko ponudi odgovor.

Ljubljana, NIB. Direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB) Maja Ravnikar. Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, NIB.
Direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB) Maja Ravnikar.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, NIB. Direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB) Maja Ravnikar. Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, NIB.
Direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB) Maja Ravnikar.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, NIB. Direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB) Maja Ravnikar. Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, NIB.
Direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB) Maja Ravnikar.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, NIB. Direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB) Maja Ravnikar. Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, NIB.
Direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB) Maja Ravnikar.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, NIB. Direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB) Maja Ravnikar. Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, NIB.
Direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB) Maja Ravnikar.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, NIB. Direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB) Maja Ravnikar. Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, NIB.
Direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB) Maja Ravnikar.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, NIB. Direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB) Maja Ravnikar. Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, NIB.
Direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB) Maja Ravnikar.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, NIB. Direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB) Maja Ravnikar. Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, NIB.
Direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB) Maja Ravnikar.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, NIB. Direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB) Maja Ravnikar. Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, NIB.
Direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB) Maja Ravnikar.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Na mestu direktorice ste nasledili Matjaža Kuntnerja, ki je bil na tem položaju od 2018. Kakšna je zapuščina, ki ste jo prejeli v svoje roke? Kakšno je danes stanje, vloga, ugled inštituta?

NIB je tretja največja raziskovalna organizacija s področja ved o življenju in zapuščina, ki sem jo dobila, je dobra. Dolgoletna direktorica profesorica Tamara Lah Turnšek je inštitut v veliki meri postavila na zemljevid prepoznavnih znanstvenih inštitutov, moj predhodnik doktor Matjaž Kuntner pa je s tem nadaljeval. Med njunimi uspehi bi izpostavila pripravo dokumentacije in podpis pogodbe o izgradnji biotehnološkega stičišča, saj je prostorska stiska na inštitutu res velika. Po drugi strani smo lani obeleževali 60-letnico. Ob takih trenutkih pogledamo nazaj in rezultati kažejo, da smo znanstveno odlična raziskovalna organizacija z mnogimi mednarodnimi projekti, ne le v Evropi, temveč tudi širše, naši kadri in doktorandi pa so izredno cenjeni tudi v industriji.

Poleg znanstvenega vidika je cenjen tudi naš prenos znanja v družbo in podjetja. Smo člani različnih mednarodnih organizacij, kot je Evropska mreža za raziskave morja. Trudimo se, da nismo le sledilci, temveč narekujemo nove trende pri razvoju tehnologij. Zapuščina je lepa in lahko se veselimo nadaljnjih uspehov. Da bomo to lahko uresničevali še naprej, pa je predpogoj izgradnja nove infrastrukture.

Kaj se je oziroma se bo z vašim prihodom spremenilo? Kakšni so vaše prioritete in konkretni cilji na mestu direktorice NIB v naslednjih petih letih?

Nadaljevali bomo z odličnimi raziskavami. Delujemo na najbolj propulzivnih področjih ved o okolju in zdravju, ki jih bomo povezovali s prenosom znanja, startupi, izobraževanjem, se vključevali v družbo na vseh možnih področjih, sodelovali bomo pri predsedovanju Slovenije v EU, kontroli gensko spremenjenih organizmov, pomagali reševati izzive vezane na onesnaževanje, podnebne spremembe, stanje morja in analize voda. Pospešili bomo vključevanje informacijskih tehnologij v biološke raziskave in podpirali interdisciplinarnost, ne le z drugimi naravoslovnimi in tehničnimi vedami, temveč tudi z družboslovjem in humanistiko.

Kot dolgoletna vodja oddelka pa imam tudi konkretne cilje na področju kadrov, ki so najpomembnejši del inštituta. Menim, da je odlične znanstvenike potrebno opremiti tudi z znanji mehkih veščin - kako uspešno komunicirati, sodelovati, uspešno voditi projekte in razumeti različne sodelavce od raziskovalnih kolegov do vladnih predstavnikov in sodelavcev v industriji.

Poleg tega si želimo, da bi okrepili komuniciranje z javnostjo in odločevalci. Na področju komuniciranja raziskovalcev je bilo že lani veliko narejenega, med drugim smo sodelovali z novinarji, ki nam pomagajo bolj jasno izražati raziskovalne rezultate. Zelo si želim, da bi bili bolj prisotni v medijih ter da bi si glavni mediji tudi pri osrednjih informativnih oddajah vzeli nekaj časa za znanost, enako kot za šport in kulturo.

Zelo rada pa bi prepričala tudi odločevalce, da znanosti bolj prisluhnejo, saj je znanost močan gradnik družbe. Znanstveniki imajo ambicioznost, kulturo izboljševanja, radovednost, trud, strast, natančnost, vedo, kako komunicirati gola dejstva, zato se reševanja določenih problemov lotijo bolj kompleksno, izbirajo najboljše, kar že obstaja, in ne gradijo le na obstoječem. To zelo prav pride v vseh segmentih družbe, še posebno v gospodarstvu in državni upravi.

Vloga znanstvenikov in znanstvenic v javnosti vključuje torej tudi aktivno sodelovanje pri naslavljanju in reševanju družbenih izzivov?

Znanost, ki jo v velikem obsegu financira družba, je dolžna svoja znanja dati na razpolago za družbeni razvoj in priskočiti na pomoč v vseh krizah in vseh vprašanjih, na katere lahko ponudi odgovor. Tako smo se takoj vključili v raziskave povezane s sars-cov-2 virusom, in sicer pri razvoju zaščitne opreme in sledenju epidemiji virusa v odpadnih vodah. Tudi pri odločanju o tem, kako bo družbo okrevala po covidu-19, se vidimo kot sogovornike, da pomagamo najti poti in možnosti, ki se po pandemiji odpirajo slovenski družbi.

Tu sta dve strani - nekdo mora znati prisluhniti, mi pa moramo znati to povedati na način, da nas vsi razumejo. Eden temeljnih problemov v tem času je, da odločevalci ali politika v poplavi novih dognanj in podatkov, ki se eksponencialno povečujejo, zelo težko razberejo, kaj se dogaja. Na ta način nastaja in se povečuje prepad med razumevanjem znanosti in potrebami družbe.

Tradicionalna in zelo pomembna tema je vedno vprašanje obsega financiranja znanosti s strani države. Kaj vi kot direktorica NIB pričakujete in kaj si želite v naslednjih letih v tem smislu?

Menim, da ima na tem področju znanost v Sloveniji posebno situacijo. Zelo malo držav namreč poznam, v katerih je znanost tako nestabilno financirana. Večina držav ima stabilno financiranje, ki se pri nas na nek način odraža v programskem financiranju, a so ta sredstva izredno nizka in se težko povečujejo. To pa je velik problem predvsem za znanstvene discipline, ki se hitro razvijajo, ki so aktualne. Nadejam se, da bo z novim zakonom, ki bo urejal raziskave in razvoj, Slovenija pridobila več sredstev in da jih bo namenila za ureditev delovanja raziskovalnih inštitutov in raziskav na sploh.

Kakšne upe polagate v omenjeni novi zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti?

Zelo je pomembno, da novi zakon predvideva rast sredstev za znanost do 1 odstotka BDP, da na ta način pridemo na neko normalno financiranje, ki je bilo predvideno že v Raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2011-2020. To je predpogoj, da lahko začnemo normalno funkcionirati. Trenutno se na primer znanstveniki na raziskovalnih inštitutih, vključno z vodji oddelkov, v celoti financirani izključno preko ur na projektih, zaradi česar ni dovolj časa za resen razmislek in bolj poglobljeno delo, ki ga znanost nujno potrebuje. Hkrati pa taka organiziranost otežuje hitro vključevanje v izzive gospodarstva.

Omenili ste, da je prostorska stiska na inštitutu velika, kar naj bi spremenilo novo Biotehnološko središče NIB, ki naj bi bil dokončano leta 2023. Kaj pričakujete od tega središča? Kakšni so vaši cilji v širši regiji?

Delamo na področjih, ki so izredno aktualna in se zelo hitro razvijajo. Že doslej smo imeli ogromno povpraševanja po znanstvenem sodelovanju, po prenosu znanj in izobraževanju, kakor tudi po rekrutaciji znanstvenikov iz tujine. Zaradi hude prostorske stiske pa tega praktično ne moremo več nadgrajevati. Ko bo središče zaživelo, bodo naše dejavnosti dobile nov zagon in mnogo lažje bomo zagotavljali delo v sistemih kakovosti, ki jih imamo - od akreditacije po ISO 9001 do 17025, dobre laboratorijske prakse - in ki niso pomembni le za kakovostno raziskovalno delo in slovenske ter mednarodne raziskovalne projekte, temveč tudi za aplikativno raziskovanje in razvoj za naše naročnike v državni upravi in podjetjih.

Kam gre razvoj bioloških znanosti in z njimi NIB? Katera področja, ki jih na vašem inštitutu razvijate, bodo v prihodnje še posebej pomembna? Kje pričakujete največji preboj?

Gotovo so raziskave biotske raznovrstnosti, podnebne spremembe, onesnaženje in na splošno raziskave okolja izredno pomembne. Lepo in zdravo okolje namreč ni le stvar našega dobrega počutja ter dediščina, ki jo zapuščamo našim potomcem, temveč tudi stvar gospodarstva, saj je pogoj za razvoj turizma. Drugo veliko področje pa zajemata zdravje in biotehnologija. Na področju zdravja so raziskave usmerjene v premagovanje raka in razvoj terapevtskih virusov, novo področje, ki ga začenjamo letos, pa so celične terapije. Močno področje so tudi raziskave voda - od sladkih voda, pitne vode in morja pa do voda čistilnih naprav, kjer nas zanima tudi čiščenje vode.

Kako privlačna je ustanova za ohranjanje domačih in za pritegnitev perspektivnih tujih raziskovalcev? Kakšne so izkušnje NIB na tem področju in ali imate kakšne posebne načrte v tej smeri?

Že v lanskem letu smo ustanovili direktorjev sklad, ki posameznikom podeljuje sredstva za delo na novih, zanimivih temah. Novim sodelavcem lahko ponudimo izredno visoko paleto znanj, raziskav in storitev, celovit biološki pristop, ki vključuje interdisciplinarno sodelovanje z drugimi raziskovalnimi vedami, ki je potrebno za raziskovanje življenja. Zaposlujemo tudi raziskovalce iz Evrope in ostalih narodnosti, opravljamo veliko mednarodnih projektov.

Kako na inštitutu vidite položaj mladih? V zadnjih letih je veliko govora tudi o stiskah mladih raziskovalcev v Sloveniji na sploh, bodisi imajo težave z mentorji, z izgorelostjo kot posledico dela, ki jim ga nadrejeni nalagajo. Ali podobne primere opažate tudi na inštitutu?

Izgorelost zaradi izredno težkih pogojev dela opažamo bolj pri starejših raziskovalcih kot pri mladih. Organiziramo predavanja in omogočamo različne oblike svetovanja, da olajšamo pritisk, še posebno v covid situaciji, ki je za nekatere sodelavce in zlasti tujce, ki delajo pri nas, lahko zelo stresna. Delo z mladimi je prioriteta, je pa res, da možnosti njihovega zaposlovanja niso dobre. Po eni strani je število mladih raziskovalcev padlo in je bistveno nižje od potreb, po drugi strani pa je mladim težko pridobiti raziskovalne projekte. Če bi uredili bolj stabilno financiranje vsaj za vodje raziskovalnih skupin, potem bi več denarja ostalo za projekte, kjer bi se lahko izkazali tudi mlajši raziskovalci.

Za uspešno delovanje znanstvene institucije je zelo pomembna vpetost v mednarodno okolje, kar je ključno za večje možnosti pri pridobivanju mednarodnih projektov. Kako se s tega vidika odreže NIB, kakšna sta ugled in položaj NIB v mednarodni znanstveni sferi?

Inštitut se odreže zelo dobro, saj so vse naše raziskave mednarodno vpete - na primer raziskave morja, komunikacije in evolucije žuželk, pajkov, raziskave raka, toksikologije - preučevanja strupenih snovi, področje gensko spremenjenih organizmov in nove molekularne metode. Razvili smo raziskave DNK v okolju in uvedli nove študije na področju sistemske biologije rastlin, kjer smo vodilni v mednarodnem prostoru.

Ravno mednarodni projekti so danes med najbolj razširjenimi oblikami sodelovanja med znanstveno sfero in gospodarstvom. Kakšna je vaša ocena delovanja NIB z gospodarstvom, posebej slovenskim in kako bi se dalo to sodelovanje še izboljšati?

Sodelovanja z gospodarstvom imamo veliko in sodelujemo z velikimi podjetji, kot sta Novartis in Luka Koper, kakor tudi z manjšimi podjetji, kot so BiaSeparations, Omega, Lotrič Meroslovje in mnogimi drugimi. Pred petimi leti smo ustanovili tudi prvo spin-out podjetje Biosistemika, s katerim veliko sodelujemo. Pravkar je podjetje pridobilo velik evropski SME-projekt, ki ima za cilj vzpostaviti sistem uporabe DNK za shranjevanje podatkov, pri katerem bo sodeloval tudi NIB. Pravkar ustanavljamo novo spin-out podjetje.

Pri sodelovanju z gospodarstvom so pomembni predpogoji odlična znanost, dobra razlikovalna oprema, razumevanje potreb gospodarstva in vzpostavljen sistem kakovosti. S tem podjetja dobijo zaupanje, da bodo raziskave, ki jih opravljamo za njih, narejene v primernem okolju in za njihove potrebe. Področje sodelovanja z gospodarstvom lahko le še krepimo, z novo stavbo pa bo to še lažje. Dodatno bomo okrepili tudi projektno pisarno in pisarno za prenos tehnologij.

Leta 2020 ste se odločili pristopiti k univerzi kot pridruženi član - zakaj ste se odločili za to potezo? Kaj je to sodelovanje do danes prineslo in kaj si še obetate?

Prepričana se, da lahko le s sodelovanjem dosegamo najboljše cilje. Sama sem mentorirala že 17 doktorskih študentov in vem, kako pomembna je povezava med univerzami in inštituti. Z Univerzo v Ljubljani delimo isto stavbo, biološko knjižnico in souporabo aparatur. Zelo si želim tudi kakšnega mehanizma s strani države za boljše sodelovanje raziskovalcev iz inštitutov in univerz, kot je bil pred leti program vpetosti, ki ga je financirala ARRS.

Na kaj ste v svojem raziskovanem delu najbolj ponosni? Ali bo ob opravljanju nove funkcije ostalo tudi kaj časa za vaše raziskovalno delo?

Trenutno vodim velik evropski raziskovalni projekt Marie Sklodowska-Curie ITN s 15 evropskimi partnerji, vodim tudi nacionalni raziskovalni projekt in sem mentorica mladim raziskovalcem. Če pogledam na svojo prehojeno pot, bi rekla, da sem najbolj ponosna na to, da je oddelek, ki sem ga vodila od leta 2000, ko je bilo zaposlenih 20 ljudi, zrasel v oddelek s preko 60 zaposlenimi, več organizacijskimi enotami, z izredno povezano skupino ljudi, ki si pomaga, je dobro organizirana in je sposobna izvajati zelo velike in kompleksne projekte. Pri raziskovalnem delu pa sem najbolj ponosna na raziskave in razvite metodologije, s katerimi smo dokazali, da so vode nov, pomemben način prenosa različnih virusov, ki povzročajo bolezni rastlin, živali in človeka. V letu 2019 smo postali del prvih evropskih referenčnih laboratorijev za rastlinske viruse, bakterije in fitoplazme, kar je veliko priznanje našim raziskovalnim in razvojnim aktivnostim.