Podjetja 1.8.2020 8:30

Prvi mož Cinkarne Skok za STA: Ob letošnjih nižjih prihodkih še možen načrtovani dobiček

pogovarjala se je Lili Pušnik

Celje, 1. avgusta - Cinkarna Celje ob letošnjih nižjih prihodkih od načrtovanih še vedno posluje v okvirih, ki bi ob koncu leta omogočili realizacijo načrtovanega dobička. A kot je v pogovoru za STA opozoril prvi mož družbe Aleš Skok, to velja le ob predpostavki, da se trenutne razmere ne bodo še naprej poslabševale.

Celje, Cinkarna Celje.
Generalni direktor Cinkarne Celje Aleš Skok.
Foto: Cinkarna Celje

Celje, Cinkarna Celje.
Generalni direktor Cinkarne Celje Aleš Skok.
Foto: Cinkarna Celje

V Cinkarni so konec 2019 za letos napovedovali prihodke v višini 174,2 milijona evrov, čisti dobiček pa naj bi se ustavil pri 14,1 milijona evrov.

Kot je poudaril Skok, ki je začasno vodenje Cinkarne prevzel 1. julija, vseh razsežnosti vpliva krize, povezane z epidemijo koronavirusa, še ni mogoče oceniti. Na podlagi znanega ocenjuje, da bo vpliv epidemije na srednjeročni razvoj Cinkarne razmeroma majhen, se pa ta ocena v primeru bolj obseženega naslednjega vala bolezni covid-19 lahko hitro spremeni.

Cinkarna Celje je imela po izbruhu epidemije novega koronavirusa na nekaterih segmentih prodajnega programa večji padec prodaje zaradi zmanjšane proizvodne aktivnosti njihovih kupcev, vendar ti programi predstavljajo razmeroma majhen del v celotni prodaji. Medtem pa je bilo povpraševanje po izdelkih iz titanovega dioksida solidno, je ocenil Skok.

Kot je dejal, je bil padec prodaje na osrednjem programu titanovega dioksida majhen, kar povezuje z razmeroma dobrim povpraševanjem na nekaterih segmentih trga, kot so npr. dekorativni premazi in področje plastičnih mas.

Cinkarna je ob izbruhu epidemije sprejela več preventivnih ukrepov, poslužili pa so se tudi nekaterih vladnih ukrepov. Del zaposlenih so napotili na čakanje na delo s 100-odstotnim nadomestilom povprečne mesečne plače zaposlenega za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev. Za blažitev posledic epidemije so koristili tudi ukrep oprostitve plačila prispevkov za pokojninsko zavarovanje v višini približno 260.000 evrov, in sicer v višini škode, ki jo je podjetje utrpelo v času epidemije.

"V dani zahtevni situaciji je bil odziv države splošno gledano primerno obsežen in hiter. Ocenjujemo pa, da je do zdaj sprejeta zakonodaja manj naklonjena večjim podjetjem. Tu se vsa razsežnost vpliva krize pri nekaterih podjetjih morda ni takoj in neposredno odrazila na samem poslovanju, lahko pa bo imela precejšen vpliv na srednjeročni razvoj podjetja," meni Skok.

Cinkarna je letos za naložbe do zdaj namenila 5,6 milijona evrov. Gre predvsem za naložbe v povečevanje zanesljivosti obratovanja procesov proizvodnje titanovega dioksida, obvladovanje emisij v okolje na najnižji možni ravni ter stalno izboljševanje pogojev za zdravo in varno delo.

Načrti za novo tovarno v Srbiji so bili po Skokovih pojasnilih pripravljeni na preliminarni ravni, obravnaval jih je tudi nadzorni svet. Toda načrti so povezani z velikimi vlaganji in precejšnim tveganjem za podjetje, če ne bi bili realizirani v okviru načrtov. Projekt trenutno zato ni aktiven.

Glede možnosti za kakršno koli diverzifikacijo svojega poslovanja, saj trg titanovega dioksida kot glavnega Cinkarninega izdelka velja za zelo nestabilen s precej nihanji, je Skok pojasnil, da je titanov dioksid kot surovina v številnih aplikacijah v tehničnem ali ekonomskem smislu še vedno nenadomestljiv. Zato je precej stabilno povpraševanje številnih industrij, kot so denimo proizvodnje barv, plastike in papirja.

"Drži pa, da je panoga ciklična in da smo priča razmeroma visokim nihanjem na področju prodajnih cen končnih izdelkov in v določeni meri tudi surovin. Vse to povzroči veliko nihanje v dobičkonosnosti proizvajalcev titanovega dioksida in pri tem Cinkarna seveda ni izjema. Aktivni smo tudi na področju praškastih barv, barvnih koncentratov za plastiko in rastlinskih zaščitnih sredstev na osnovi bakrovih spojin. Osrednji fokus delovanja pa vsaj srednjeročno ostaja titanov dioksid in kakšne večje diverzifikacije poslovanja ne načrtujemo," je pojasnil prvi mož Cinkarne.

O tem, ali se lahko podjetje v prihodnje razvija pod obstoječo lastniško strukturo, v kateri so tudi (para)državni skladi, je Skok ocenil, da za podjetje ni nepomembno, kdo je lastnik in kako podpira vizijo in strategijo razvoja podjetja. "Obstoječa lastniška struktura je odraz vseh dosedanjih okoliščin in je za Cinkarno razmeroma ugodna. Glede na to, da smo družba, ki kotira na borzi, bi si želel nekoliko večje razpršitve lastništva in npr. večjo udeležbo tipičnih portfeljskih investitorjev," je dejal.

V panogi je zaznati trend konsolidacijskih procesov, kjer večji strateški igralci prevzemajo manjše in vedno znova je treba pretehtati prednosti in slabosti takega povezovanja. To avtomatično ne pomeni, da manjši igralci, kot je Cinkarna, na trgu ne morejo uspešno konkurirati, pravi Skok in dodaja, da se morajo manjši prilagajati aktualnim tržnim razmeram. "Včasih je majhnost in fleksibilnost lahko tudi konkurenčna prednost," je prepričan.

Skok sicer poudarja, da razmere trenutno niso ugodne in da je trend porabe titanovega dioksida kar močno odvisen od splošnih gospodarskih razmer in gibanja bruto domačega proizvoda. Za panogo so značilni od štiri- do šestletni cikli, znotraj katerih prodajne cene proizvodov, surovin in posledično tudi poslovni rezultat precej nihajo. Na vrhu cikla je bila tako Cinkarna leta 2018, sedaj pa je nekje na sredini. V drugi polovici leta tako pričakuje nadaljevanje cenovnega pritiska kitajskih proizvajalcev na evropski trg.

"Tem razmeram se moramo v določeni meri prilagajati in to vpliva na rezultat. Naša prednost ostaja stabilna kakovost in hitra ter zanesljiva dobava. Gradimo dolgoročna partnerstva. Verjamemo, da smo v razmerah, ko smo vsi spoznali, kako pomembne so s stališča obvladovanja tveganj poslovanja krajše oskrbovalne verige, lahko zanimiv partner še za kakšnega novega evropskega kupca," je dodal Skok.

O sredstvih, ki jih namenjajo v okoljsko sanacijo širšega območja Cinkarne, pa je dejal, da je družba na lokaciji Celje, Bukovžlak in Za Travnik pri nemškem podjetju CDM Smith najprej naročila oceno tveganja za zdravje ljudi in okolje zaradi starih bremen. Ta je pokazala, da na lokaciji aktualne proizvodnje v Celju tveganje lahko predstavlja onesnažena podtalnica, v Bukovžlaku in na Za Travniku pa tveganj za okolje in zdravje ljudi ni.

Z nadaljnjimi raziskavami so bolj podrobno definirali lokacije virov onesnaženja. Pripravili so tudi pregled do sedaj opravljenega raziskovalnega dela. Vrednotenje rezultatov je bilo izvedeno po nemških in nizozemskih standardih, zato je izvajalec CDM Smith pripravil tudi primerjavo te zakonodaje s slovensko. To bo podlaga za presojo pristojnega organa o vplivih in potrebnih ukrepih.