Turizem #družba 18.11.2019 15:12

V Ljubljani o trajnostni energetski oskrbi planinskih koč

Ljubljana, 18. novembra - Trajnostna energetska oskrba postaja pomembna tudi v gorskem prostoru. Marsikatera planinska koča je z agregatov na pogonska goriva že prešla na bolj trajnostno oskrbo z elektriko, s tem se ukvarja tudi evropski projekt Sustainhuts. O tem je danes beseda tekla na srečanju o trajnostnih kočah v Sloveniji v Ljubljani.

Kamniška Bistrica.
Planinski dom v Kamniški Bistrici.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Arhiv STA

V okviru projekta Sustainhuts, katerega cilj je vpeljava novih tehnologij izkoriščanja obnovljivih virov energije in s tem zniževanje izpustov ogljikovega dioksida, ki vplivajo na okolje neokrnjene narave v gorah, deset koč v Španiji, Italiji, Romuniji in Sloveniji preizkuša nove tehnologije izkoriščanja obnovljivih virov energije.

V Sloveniji je v projekt, nad katerim bdijo Planinska zveza Slovenije (PZS), Razvojni center za vodikove tehnologije in Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani, vključen tudi Pogačnikov dom na Kriških podih. Tam po novem sistem oskrbe z električno energijo temelji na energiji sonca in vetra.

Kot je na srečanju v Ljubljani poudaril Pedro Casero Cabezon iz španske zasebne fundacije za raziskave na področju vodikovih tehnologij (FHA), ki sodeluje pri projektu Sustainhuts, zagotovo obstaja čistejši način, s katerim se lahko gorske koče oskrbujejo z električno energijo, kot so dizelski in bencinski agregati.

Glavni cilji projekta so po njegovih pojasnilih izboljšati trajnost gorskih koč z vključevanjem obnovljivih virov energije, energetske učinkovitosti in dodatne izolacije. V kočah, ki so del projekta, bo nameščenih 25 različnih tehnologij, od malih vetrnih elektrarn, fotovoltaike, malih hidroelektrarn do različnih vodikovih tehnologij. V eni od koč preizkušajo tudi sistem za shranjevanje vodika.

Kot je še dejal Španec, je sicer težko dati splošno oceno, kako oz. na kakšen način izboljšati planinske koče, saj je to odvisno od več dejavnikov - med drugim od razpoložljivih virov, omejitev prostora, pa tudi od obiskovalcev. Te je treba po njegovem izobraziti oz. ozavestiti, da se je treba v gorah obnašati drugače.

"Narava in okolje postavljata svoje zahteve, ki včasih niso skladne z zahtevami obiskovalcev," je ob tem menil državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor Marko Maver. Kot je poudaril, je treba obiskovalce koč osveščati, zakaj nečesa sredi gora ne morejo imeti.

Sicer pa na ministrstvu izvajajo t. i. mehke ukrepe za trajnostni razvoj v gorskem svetu. Med drugim bo ministrstvo sodelovalo s Triglavskim narodnim parkom (TNP) pri obsežni akciji, da bi TNP postal park brez plastike, načrtujejo tudi podporo različnih osveščevalnih kampanj.

Pomen obiskovalcev je poudaril tudi predsednik Planinskega društva Radovljica Valentin Rezar. Obiskovalcev v gorah je vse več, ti pa se morajo vesti prostoru primerno. "Planinska koča ni hotel," je poudaril in dodal, da je treba ob naraščajočem trendu obiskovalcev razmišljati o trajnostni oskrbi z elektriko; sam podpira idejo kabliranja.

To je namreč predlagal Mihael Žumer iz Elektra Gorenjska. V tem gorenjskem elektrodistributerju se namreč zavzemajo za gradnjo kabelskih podzemnih omrežjih, nizke ali srednje napetosti. "Gre za enkratni poseg v okolje, rešitve podzemnega kabljenja imajo trajnostni značaj," je dejal. Izgradnja podzemnega kabelskega omrežja ima po njegovih besedah manjši poseg v okolje in bistveno daljšo življenjsko dobo kot ostali viri.

Državni sekretar Maver je medtem ocenil, da kabliranje ni rešitev za vse koče, saj so nekatere na takšnih legah, kjer to ni mogoče. Ob tem pa je treba imeti v mislih ekonomsko in okoljsko upravičenost.

Matej Planko iz PZS je poudaril, da planinske koče oz. društva nimajo sredstev za investiranje. Koče namreč z obratovanjem - to je običajno le nekaj mesecev na leto - zagotavljajo sredstva le za tekoča manjša vzdrževalna dela, za investicijska pa zmanjka. Tako si na zvezi želijo več posluha tudi od države.

Direktor Lokalne energetske agencije Gorenjska Anton Pogačnik je ob tem poudaril, da je treba pred odločitvijo o elektrifikaciji koč narediti posnetek stanja, kakšna sploh je letna poraba elektrike, in izvesti ukrepe učinkovite rabe energije. Na osnovi projektov učinkovite rabe energije je treba nato izpeljati projekte za zagotavljanje elektrike; sam veliko možnosti vidi v uporabi fotovoltaike in baterij.

Slovenija ima več kot 10.000 kilometrov planinskih poti, ki pripeljejo do 178 planinskih koč, zavetišč in bivakov. Slovenske gore po podatkih zveze letno obišče 1,7 milijona obiskovalcev, med njimi je vse več tujcev.