Na Jesenicah postavili največji baterijski hranilnik elektrike v regiji

Že od samega izuma elektrike obstaja problem, kako jo shraniti za kasnejšo uporabo. Brez shranjevalnih zmogljivosti morata biti namreč proizvodnja in poraba v vsakem trenutku izravnani. Dokler proizvodnja električne energije ni odvisna od zunanjih dejavnikov, pri tem načeloma ni večjih težav.

Težave se pojavijo, ko proizvodnja postane odvisna od zunanjih dejavnikov, tako kot je proizvodnja elektrike iz obnovljivih virov odvisna od vremena. Za premostitev proizvodnih lukenj so takrat potrebni sistemi za shranjevanje.

Sistemske storitve po večini še vedno izvajajo konvencionalni generatorji električne energije. Stalno prilagajanje proizvodnje električne energije pa povečuje vzdrževalne stroške in zmanjšuje učinkovitost. Bolj smiselno bi bilo obratovati na polni moči in prepustiti izvajanje sistemskih storitev napravam, ki so narejene s tem namenom.

Baterijski hranilniki so po drugi strani veliko hitrejši in fleksibilnejši. Konstantno spreminjanje moči delovanja jim ne škoduje, ne povečuje vzdrževalnih stroškov in ne zmanjšuje njihove življenjske dobe.

Zaradi padanja cen baterij se uporaba baterijskih sistemov za regulacijo povečuje. V prihodnost usmerjeni operaterji omrežja in industrijski odjemalci uporabljajo sisteme baterijskih hranilnikov za zmanjševanje konic ter sistemsko regulacijo omrežja in lastnih virov.

"Gre za neko novo vrsto pristopa k izravnavi električne energije na slovenskem trgu," je pojasnil direktor podjetja NGEN Roman Bernard in dodal, da so prve tovrstne hranilke v ZDA začeli postavljati že pred tremi ali štirimi leti, trenutno največji pa je v Avstraliji. V Evropi je podoben sistem že postavljen v Belgiji, glavni izziv za NGEN pa je bilo, kako zagotoviti ustrezno programsko podporo za delovanje hranilnika.

V osnovi gre za celice, podobne tistim v električnih avtomobilih, le da jih je v hranilniku več kot dva milijona. "Naprava sama po sebi je enostavna, tehnološki izziv pa je, kako narediti, da bo naprava ostala v kondiciji deset let in več," je izpostavil Bernard in dodal, da so njihovi inženirji razvili programsko rešitev, ki samostojno upravlja vse naprave, ki so vključene v virtualno elektrarno.

Baterijski sistem na Jesenicah, na območju podjetja SIJ Acroni, ima priključno moč 12,6 megavata in zmogljivost 22,2 megavatne ure. Kot tak omogoča v Sloveniji postavitev dodatnih 250 megavatov proizvodnje čiste električne energije.

Celotna investicija v projekt je znašala 15 milijonov evrov. V naslednjih osmih mesecih pa bo v Sloveniji postavljen še en baterijski sistem. NGEN svoj poslovni model sicer prodaja tudi v tujino in cilja na širši evropski trg.

Lastnik podjetja NGEN je poleg Bernarda kriptomilijonar Damian Merlak. Kot je pojasnil, se je za investicijo odločil, ker so mu všeč nove tehnologije. "Rad ženem svet naprej, mislim, da bo edino to prineslo nek boljši svet," je povedal in dodal, da so pri vsaki investiciji pomembni ne le prava ideja, temveč zlasti pravi ljudje, tako poslovni partnerji kot zaposleni.

Merlak nadaljuje tudi z oživljanjem svojih bohinjskih hotelov. Preko zime bo tekla prenova Hotela Bohinj, ki ga bodo nato naslednjo sezono ponovno odprli. Za Hotel Zlatorog bo steklo projektiranje. Kar se tiče Ski hotela, pa bo potreben najprej dogovor z Žičnicami Vogel.

Kakšnih novih naložbenih podvigov v Sloveniji Merlak trenutno ne načrtuje. Kot je izpostavil, pa mu predstavlja Slovenija zelo dobro destinacijo za investicije, saj jo dobro pozna in v njej najlažje najde poslovne partnerje. "Specifika Slovenije je majhnost, vendar to, da vsak vsakogar pozna, ni le slabost, ampak tudi prednost," je poudaril.