5.2.2019 15:24

V semenski banki ljubljanskega botaničnega vrta že več kot 20 odstotkov slovenske flore

Ljubljana, 5. februarja - Botanični vrt Univerze v Ljubljani je leta 2018 v trajni semenski banki shranil semena 702 avtohtonih rastlinskih vrst, kar je 20,3 odstotka slovenske flore. S tem so uspešno izpolnili cilj Globalne strategije ohranjanja rastlinskih vrst, v okviru katere mora vsaka država do leta 2020 v semenskih bankah zavarovati vsaj 20 odstotkov avtohtone flore.

Ljubljana, Botanični vrt Univerze v Ljubljani.
Novinarska konferenca z ogledom semenske banke, na kateri so predstavili najnovejše publikacije Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani in dosežen cilj 8 Globalne strategije za varovanje rastlinskih vrst.
Foto: Nebojša Tejić/STA



Globalna strategija je program Konvencije o biološki raznovrstnosti, ki je bila sprejeta leta 1992 v Nairobiju, v veljavo pa je stopila leto kasneje. Konvencija, ki jo je ratificiralo že skoraj 200 držav, leta 1996 tudi Slovenija, danes predstavlja glavni mednarodni instrument za obravnavo biodiverzitete in prvi globalni sporazum o njenem ohranjevanju.

Kot je na današnji novinarski konferenci povedala raziskovalka ljubljanskega botaničnega vrta Blanka Ravnjak, je dolžnost vsake države podpisnice konvencije, da v okviru Globalne strategije ohranjanja rastlinskih vrst (Global Strategy for Plant Conservation) do leta 2020 zavaruje v semenskih bankah vsaj 20 odstotkov avtohtone flore, kar je Botaničnemu vrtu Ljubljani uspelo že v lanskem letu.

V povezavi z doseženim ciljem je Botanični vrt izdal tudi knjigo z naslovom Globalna strategija ohranjanja rastlinskih vrst (točka 8), v kateri so predstavili dolgoletno tradicijo raziskovanja slovenske flore, nabiranja rastlinskih semen v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani in njihove hrambe.

Botanični vrt po besedah Ravnjakove semena že od samega začetka nabira in shranjuje semena rastlin ter iz njih vzgaja rastline. Poleg tega vseskozi tudi izmenjuje semena rastlin z drugimi vrtovi. Prvi natisnjeni seznam semen je nastal leta 1889, vse od takrat pa je ta izmenjava tudi dokumentirana, je povedala Ravnjakova.

Semena vsako leto nabirajo tako v naravi kot tudi v botaničnem vrtu ter jih shranjujejo v papirnate vrečke, zložene v lesene omare. V semenski banki v suhem prostoru se nahajajo semena okrog 3000 različnih rastlinskih vrst v več kot 120.000 vrečkah.

Od leta 2016 pa del semen shranjujejo tudi v hladilnikih in zamrzovalnikih v trajni semenski banki, kjer so semena shranjena v stekleničkah na -18 stopinjah Celzija, kar podaljša dolgoživost semen. V trajni semenski banki skladiščijo 702 rastlinskih vrst oziroma 20,3 odstotka flore Slovenije.

Semena 80 rastlinskih vrst so prispevali tudi v Milenijsko semensko banko, največjo semensko banko naravnih vrst, kjer so semena po besedah Ravnjakove "res prvovrstno zaščitena". Izbrali so rastlinske vrste na rdečem seznamu rastlinskih vrst, oziroma "tiste, ki so še posebej pomembne za slovensko floro".

Poleg knjige Globalna strategija ohranjanja rastlinskih vrst (točka 8) so na današnjem dogodku predstavili še dve novoizdani knjigi. Prva, Narcise v Sloveniji, opisuje pestrost in raznolikost narcise, njeno pojavljanje v Sloveniji in njeno simboliko. Druga, Raznolikost šipkov (Rosa L.) v Sloveniji, pa podrobneje predstavljene vse vrste rodu Rosa, prisotne v Sloveniji. V lanskem letu pa je izšla še knjiga o rastlinstvu okolice Franje.

V semenski banki ljubljanskega botaničnega vrta že več kot 20 odstotkov slovenske flore

Ne spreglejte