Slovenija 15.9.2018 9:00

Lokalne volitve: Zadolženost občin kljub zmanjševanju ostaja na visoki ravni

piše Beti Gačnik

Ljubljana, 15. septembra - Skupna zadolženost slovenskih občin, ki je v času krize vztrajno rasla, se je lani tretje leto zapored zmanjšala. Kljub temu še vedno ostaja na visoki ravni, je razvidno iz poročila finančnega ministrstva. Konec leta 2017 je skupni dolg 212 občin znašal 841,6 milijona evrov, to je 0,3 odstotka manj kot leto prej, a 2,4-krat več kot pred 10 leti.

Ljubljana, OŠ Majde Vrhovnik.
Volitve.
Foto: Domen Grögl/STA
Arhiv STA

Skupni dolg slovenskih občin in pravnih oseb javnega sektorja na ravni občin se je povečeval vse od krize v letu 2007 in se obrnil navzdol šele leta 2015. Zadolženost bi se morda lahko zmanjšala že prej, a kot so takrat pojasnili na finančnem ministrstvu, so bile leta 2014 lokalne volitve, za takšna leta pa je porast zadolžitev občin značilna.

Zadolžitev se je nato nekoliko zmanjšala tudi v letih 2016 in 2017. Medtem ko je na zmanjšanje v letu 2016 vplivalo predvsem zmanjšano število javnih razpisov za sofinanciranje investicij iz evropskega proračuna, pa glede lanskega zmanjšanja zadolženosti - bilo ga je za skupaj 2,2 milijona evrov oz. 0,3 odstotka - na finančnem ministrstvu pravijo, da so nekatere občine in pravne osebe javnega sektorja poplačale svoje obveznosti.

Brez zadolževanja uspeva preživeti le peščici občin

Izmed 212 občin, ki jih navaja poročilo finančnega ministrstva, jih ob koncu lanskega decembra ni imelo nobene obveznosti iz zadolžitev le 16. Ta številka je enaka kot leta 2016, gre pa večinoma za manjše občine z nekaj tisoč prebivalci. Še največja med nezadolženimi občinami je Šenčur, kjer živi 8600 ljudi. Brez zadolževanja so leto 2017 prebrodile med drugim tudi občine Cerklje na Gorenjskem, Gorje, Jezersko, Kranjska Gora, Mengeš in Trzin.

Najbolj zadolžene so največje občine

V letu 2017 se je zadolžilo 64 občin, večina z namenom financiranja investicij. Zato ne preseneča, da so največje občine, kjer je investicij praviloma največ, tudi najbolj zadolžene. Največji dolg je tako konec lanskega decembra izkazovala občina Ljubljana z nekaj več kot 274.000 prebivalci; znašal je 171,1 milijona evrov. S 63 milijoni oz. 46 milijoni evrov dolga sledita občini Maribor in Koper.

Dolg na prebivalca se lahko močno razlikuje

Drugačna pa je slika, če primerjamo zadolženost občin glede na število njihovih prebivalcev. Ob nekaj več kot dveh milijonih prebivalcev Slovenije je povprečni skupni dolg na prebivalca 408 evrov, a razlike so velike. V občini Gornji Petrovci je denimo vsak izmed 2106 občanov v povprečju zadolžen kar za 1847 evrov.

Za po več kot 1000 evrov so zadolženi tudi prebivalci v občinah Komenda (1186 evrov), Kostel (1089 evrov), Solčava (1076 evrov) in Litija (1055 evrov). Večina s prestrukturiranjem odhodkov občinskih proračunov razmere postopoma sanira, ugotavlja poročilo.

Ljubljanska občina po tem merilu velja za razmeroma malo zadolženo, v povprečju znaša zadolženost na prebivalca 624 evrov.

Vzroki za visoko zadolženost so lahko različni

Občina Gornji Petrovci, katere dolg na prebivalca se je lani povečal zaradi odseljevanja prebivalcev, ima zaradi najemanja neugodnih posojil že od leta 2009 blokiran transakcijski račun in posledično velike težave pri poravnavanju tekočih obveznosti in izvajanju svojih nalog. Njen dolg se je lani povečal tudi zaradi dodatnega zadolževanja pri državnem proračunu, pri katerem se občine lahko za določene investicije zadolžijo preko zakonske meje zadolžitve in brez soglasja ministrstva za finance.

Visok dolg občine Komenda sega v leto 2008, ko je nezakonito najela posojilo v višini 5,6 milijona evrov pri pravni osebi zasebnega prava in s tem bistveno presegla zakonsko mejo zadolževanja. Občine se namreč lahko zadolžujejo le pri banki ali hranilnici in javnem skladu. Tudi lani se je njen dolg še povečal, tako da je porasel tudi povprečni dolg na prebivalca, pa čeprav se je njihovo število povečalo.

Občina Kostel je na tretjem mestu po največjem skupnem dolgu na prebivalca. Ima sicer le 656 prebivalcev, se je pa njen dolg na prebivalca kljub dodatnemu zadolževanju pri državnem proračunu lani nekoliko zmanjšal.

Solčava je danes v mejah zakonsko dovoljenega obsega zadolževanja, a se je med najbolj zadolženimi občinami po številu prebivalcev znašla zato, ker v njej živi le 540 ljudi. Še nekaj let nazaj je bila ta občina zadolžena za več kot pol milijona evrov, saj več let ni uspela odplačati kreditov, ki so bili najeti kot kratkoročni. A kot ugotavlja poročilo, je v letu 2015 prezadolženost uspešno sanirala, poplačala pretekle obveznosti in je danes v mejah največjega dopustnega obsega zadolževanja.

Stanje poskuša sanirati tudi občina Litija, ki je v letih 2010 in 2014 dala "prikrito" poroštvo v višini 9,9 milijonov evrov gospodarski družbi v svoji lasti, kar je v nasprotju z zakonom. Leta 2015 je nedovoljeno poroštvo umaknila, zato na ministrstvu pozitivne učinke saniranega dejanja pričakujejo v prihodnjih letih.

Zadolženost občin ni zaskrbljujoča

Obseg skupne zadolženosti občin v letu 2017 se ministrstvu ne zdi zaskrbljujoč. "Občine (tudi) s pomočjo zadolževanja izvajajo investicije, ki pomenijo plačila izvajalcem, nova delovna mesta delavcem, izboljšano kakovost življenja občanom, gospodarsko aktivnost in s tem ustvarjajo bruto domači proizvod," so zapisali v poročilu.

Kritična se jim zdi le prezadolženost nekaj posameznih občin z neporavnanimi dolgovi iz preteklih let, pri čemer navajajo občini Gornji Petrovci in Šalovci, ki imata že več let blokirana računa, ter občino Komenda. Sredstva, s katerimi občine izvajajo svoje obvezne naloge, sicer ne morejo biti predmet izvršbe, kljub temu pa imajo velike težave pri poravnavanju tekočih obveznosti.