V Maxiju okrogla miza o prihodnosti avtorskih pravic v EU

Ljubljana, 31. avgusta - V ljubljanskem Maxiju bo danes potekala okrogla miza o prihodnosti avtorskih pravic v EU. Srečanje bo posvečeno vprašanjem in pomislekom, ki jih odpira sprejemanje nove direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu. Poglede bodo izmenjali tako zagovorniki večje zaščite avtorskih pravic kot nasprotniki načrtovanih sprememb.

Na pogovor, ki ga pripravlja Slovenska tiskovna agencija, so bili povabljeni poročevalec za direktivo o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu v Evropskem parlamentu Axel Voss, predsednik Zveze društev slovenskih filmskih ustvarjalcev Klemen Dvornik, predstavnik glasbenih izvajalcev Boštjan Dermol, predsednik Piratske stranke Slovenije Rok Andree in Luka Novak iz Slovenske avtorske in založniške organizacije za pravice reproduciranja (Sazor).

Reforma avtorskega prava, ki jo EU napoveduje že nekaj časa, da bi avtorske pravice prilagodili digitalni dobi, je pred novim izzivom, saj je Evropski parlament v začetku julija zavrnil začetek pogajanj s Svetom EU. Večina evropskih poslancev namreč ni podprla stališča, ki ga je sprejel odbor za pravne zadeve. Reforma je zdaj odprta za javno razpravo in dopolnila, Evropski parlament pa bo o tem glasoval na septembrskem plenarnem zasedanju.

Namen direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu je, da bi ustvarjalci kreativne industrije, glasbe, filmov ali novic dobili pravična nadomestila za svoja dela v digitalnem okolju.

Predlog sprememb je naletel na odpor ameriških tehnoloških velikanov in tudi zagovornikov svobode interneta, kot najbolj sporna pa sta se izkazala člena 11 in 13 oziroma prizadevanji po povečanju prihodkov med izdajatelji novic in po omejitvi vsebin, ki niso zaščitene z avtorskimi pravicami, na platformah, kot sta Youtube in Facebook.

Večji izdajatelji novic, med njimi Evropsko združenje tiskovnih agencij (EANA), so se zavzeli za reformo novinarskih medijev, kot jo predvideva 11. člen, saj jo razumejo kot nujno potrebno rešitev za brezplačne spletne novice, ki so zdesetkale zaslužke tradicionalnim medijskim družbam. Nasprotniki so to poimenovali kot davek na povezave, ki bo zaviral razpravo na internetu.

Na še večji odpor pa je naletel 13. člen predloga, po katerem bi spletne platforme postale zakonsko odgovorne za zaščitene vsebine, ki jih uporabniki objavljajo na spletu. Po trditvah nasprotnikov bi to lahko pomenilo konec za vsebine, ki jo delijo uporabniki, kot so memi, gifi in remiksi, s tem pa hkrati konec svobodnega interneta.

Preteklo nedeljo so v 25 mestih po Evropi, tudi v Ljubljani, potekali protesti nasprotnikov reforme. Kmalu zatem so se novinarji iz več kot 20 držav v skupnem pozivu Evropskemu parlamentu zavzeli za sprejem posodobljene avtorskopravne zakonodaje. V Sloveniji so podporo predlogu direktive izrazili tudi združeni slovenski ustvarjalci.