Na lokalni ravni pri e-sodelovanju občanov vrsta možnosti in izzivov

Današnji dogodek je potekal kot del projekta popularizacij digitalne demokracije v Kranju in Velenju, ki ga izvajajo tri nevladne organizacije - Inštitut za elektronsko participacijo, Grozd - stičišče nevladnih organizacij gorenjske regije ter Inštitut za simbolno analizo in razvoj informacijskih tehnologij iz Velenja. Projekt podpira veleposlaništvo ZDA v Sloveniji.

Mnenja in ugotovitve posveta bodo združili v priporočila občinam za krepitev lokalne demokracije s pomočjo novih tehnologij, je napovedal Simon Delakorda z Inštituta za elektronsko participacijo, ki je dogodek povezoval. Zbranim na posvetu pa je spregovoril tudi mednarodni strokovnjak za digitalno participacijo Steven Clift.

Vodja službe za lokalno samoupravo na ministrstvu za javno upravo Roman Lavtar je spomnil, da obstaja ogromno storitev e-uprave, ki jih ljudje lahko opravijo elektronsko. Drugo pa so oblike e-participacije, prek katerih ljudje poskušajo vplivati, spraševati o svojih pravicah, izražati mnenja.

Nekaj primerov slednjega so predstavili tudi na današnjem dogodku. V občini Šentrupert lahko po besedah župana Ruperta Goleta občani prek aplikacije na mobilnih telefonih pristojne neposredno obvestijo, če na terenu opazijo recimo nedelujočo javno razsvetljavo ali poškodovan jašek, in sporočijo tudi točno lokacijo.

Podobno imajo aplikacijo, prek katere občani obveščajo o zaznanih težavah, v občini Kočevje. Po besedah tamkajšnjega župana Vladimirja Prebiliča mora biti občan, ki je prijavo poslal, v 48 urah obveščen o reševanju problema. Prebilič, ki se je na posvet oglasil preko video povezave, je med drugim povedal tudi, da se v občini vse, kar se pripravlja za občinski svet, pripravlja le še po elektronski poti.

S tem so v mandatu prihranili 50.000 evrov, je dejal. Prepričan pa je, da digitalizacija pripomore tudi k preglednosti pri sprejemanju odločitev. Prednost pa je po Goletovih besedah tudi, da lahko s sodobnimi komunikacijskimi možnostmi pritegnejo k sodelovanju mlade, ki se nimajo interesa vključevati v lokalno politiko po starih modelih in recimo ne prihajajo na sestanke, bistveno bolj pa sodelujejo preko družbenih omrežjih, saj opažajo, da na Facebooku dajejo predloge ter komentirajo.

Kot pa je opozoril Mitja Dečman s Fakultete za upravo, je pri tem pomembno, da se vzpostavi zaupanje ljudi, da je na ta način mogoče nekaj narediti. Zato pa je treba zagotoviti, da celoten sistem, ne le tehnologija, deluje, da na primer ljudje dobijo odgovore in to v nekem razumljivem roku. V raziskavi, ki so jo opravili, so denimo ugotovili, da nekatere občine, ki imajo Facebook, v opazovanem obdobju niso na njem imele niti ene objave.

Lavtar pa je ob tem poudaril, da je treba ves čas dopuščati tudi možnosti, da bo mogoče do nekih storitev priti po starem, saj del prebivalcev ne želi ali ne zna uporabljati novih tehnologij ali pa nima interneta.