Nova strategija za preboj slovenskega turizma do leta 2021

Nova strategija med ključnimi cilji do leta 2021 predvideva od 3,7 do štiri milijarde evrov prilivov od izvoza potovanj. Lani je ta priliv znašal 2,3 milijarde evrov, je na novinarski konferenci po seji vlade spomnil minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek.

Med cilji je tudi od pet do 5,5 milijona turističnih prihodov ter med 16 in 18 milijonov turističnih nočitev - trenutno je število prihodov nekaj pod štirimi milijoni, pri nočitvah pa smo lani prebili mejo 11 milijonov. Strategija predvideva tudi podaljšanje povprečne dolžine bivanja gostov pri nas ter med 18.000 do 22.000 novih turističnih sob, od tega dobro polovico v hotelskem sektorju.

Strategija opredeljuje šest ključnih razvojnih politik, in sicer prinaša novo organiziranost v okviru štirih makro destinacij (alpska, mediteranska, termalno-panonska ter osrednjeslovenska z Ljubljano). Predvideva tudi razvoj institucionalnega in pravnega okvirja, osredotoča se na vprašanje turistične infrastrukture, kadrov, prostora, naravnih in kulturnih virov ter malih in srednjih podjetij.

"Posodobiti bomo morali zakonodajo na področju turizma, gostinstva, outdoor športov, žičniške naprave pa želimo vključiti v lokalno javno infrastrukturo," je naštel Počivalšek. Na področju investicij je obljubil finančno podporo države v obliki spodbud, kreditov, olajšav in nepovratnih sredstev. "Potrebujemo nove naložbe, s katerimi bomo vstopili v globalno turistično tekmo," je spomnil.

Tako v skladu s predhodnimi napovedmi ministrstvo predlaga oblikovanje naložbene kreditne linije za turistična podjetja v obliki sklada pri SID banki v vrednosti do 300 milijonov evrov. Prav tako naj bi identificirali 15 do 20 ključnih območij za razvoj turizma.

Strategija se osredotoča tudi na kadre v turizmu. Kot je poudaril Počivalšek, bodo v času zmanjševanja brezposelnosti v Sloveniji prav kadri glavni omejujoči dejavnik za gospodarsko rast. Kadre je treba primerno plačati, sploh v turizmu, kjer delo poteka predvsem ob vikendih, praznikih - v času, ko se večina ljudi zabava, je spomnil minister. Višje plače bo po njegovem sicer mogoče ustvarjati iz turistične ponudbe in produktov z višjo dodano vrednostjo in posledično tudi višjo ceno.

Pomembno je tudi področje konsolidacije in privatizacije turističnega gospodarstva. Strategija tako vsebuje idejo o oblikovanju dveh ali treh velikih sistemov, v katerih bi se skoncentriralo državno turistično premoženje. To premoženje bi moralo na koncu pristati v zasebnih rokah, a tega se ne da narediti čez noč, je dejal Počivalšek. V vmesnem času je treba zagotoviti odgovorno upravljanje in strategija postavlja temelje za to, je povedal.

"Želimo, da se turistično državno premoženje skoncentrira v eni državni ustanovi v specializirani obliki," je poudaril minister. V skladu z zastavljeno strategijo sicer pričakuje, da bo ravnala tudi Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki ima v rokah usodo Istrabenzovih hotelov na Obali. "Pričakujem, da DUTB na tem področju ne bo vodil ločene politike," je bil jasen.

Na drugi strani pa bo slovenski turizem stavil na mala in srednja podjetja. Ta segment je v nekaterih naših sosednjih državah že zelo dobro razvit, ministrstvo pa bo razvoj pri nas podprl tudi s prej omenjenim podpornim skladom.

Temelj razvoja slovenskega turizma pa ostaja ena beseda, to je trajnost, je poudaril Počivalšek. "Nadaljevali bomo z aktivnostmi na tem področju, na čelu z zeleno shemo slovenskega turizma," je napovedal.