Pod črto: Zanašamo se na to, da se bralci zavedajo pomena preiskovalnega novinarstva
Ljubljana, 1. decembra - Portal za preiskovalno novinarstvo Pod črto začenja z drugim krogom financiranja, v katerem bodo poskušali zbrati 15.000 evrov donacij za pripravo zgodb v prvi polovici leta 2016. V prihodnjem letu načrtujejo tudi širitev ekipe, predvsem pa želijo nadaljevati v smeri razvoja poglobljenega, preiskovalnega novinarstva.
"Naš namen je nadaljevati v tej smeri, kjer smo začeli, to je razvijati poglobljeno raziskovalno novinarstvo. Razširiti želimo tudi družbeno relevantne teme, ki jih pokrivamo, ter jim slediti skozi čas, dokler naše razkritje oziroma ukvarjanje s problematiko ne pripelje do rešitve problema," je o načrtih ekipe v pogovoru za STA povedala direktorica Zavoda Pod črto Taja Topolovec.
Da bi lahko sledili ciljem, pa bodo v prihodnjem letu poskusili razširiti ekipo, ki trenutno obsega tri člane, to širitev pa podpreti z bolj razpršenim in daljnosežno usmerjenim financiranjem, je pojasnila.
"Pod črto je okvir, v katerem se lahko zgodbam res posvetimo in jih delamo dlje časa. Na ta način dobimo boljše informacije in temo predstavimo celostno," je na pogovoru z avtorjema portala o zgodbah, ki povzročajo spremembe - ta je minuli teden potekal v Poligonu -, povedal ustanovitelj postala projekta Pod črto Anže Voh Boštic.
Ko govorimo o medijih, medijski produkciji, vedno govorimo o tem, kot da so mediji in novinarstvo ena in ista stvar, je pojasnila Taja. Novinarstvo pa je po njenem mnenju le del vsebin, ki so objavljene v medijih. "Pod črto pokrivamo zelo specifičen del novinarstva in smo na nek način zelo aktivistično usmerjeni pri tem, kar počnemo." Delujejo namreč v popolnem nasprotju s predstavo o tem, kako naj bi medijska industrija delovala.
Glavna orientacija in cilj njihovega dela je po besedah Taje in Anžeta locirati probleme, najti rešitve za njih ter vztrajati, da se ti problemi razrešujejo. "Ne samo da o zadevah pišemo in informiramo javnost, da višamo nivo javne debate o problematikah, ki so pomembne za družbo, ampak da se znotraj našega dela najdejo tudi rešitve, pri katerih vztrajamo tako dolgo, da se te v družbi udejanjijo," je podarila Taja.
Učinek dela Pod črto tako moremo meriti s posameznimi kliki, saj je bolj kot število bralcev pomembno to, da teme, o katerih pišejo, postanejo del javnega diskurza ter da članke preberejo pravi ljudje, ki so za razreševanje določenih problemov pristojni, dodaja Taja.
Marca je ekipa Pod črto začela s prvim krogom financiranja, v katerem so tretjino sredstev pridobili z donacijami bralcev, preostali del pa so prinesle donacije podjetij in razpisna sredstva. V prihodnje bodo poskušali povečati število podjetij, ki bi z letnimi donacijami v večji meri podprla njihov projekt. Tovrstne mecenske prakse so namreč po njunem mnenju v Sloveniji ter tudi Evropi slabo razvite.
"Med ljudmi in podjetji se je vzpostavila kultura, da je dobro donirati za humanitarne stvari, za kulturo in ostala področja, s katerimi se mi ukvarjamo, pa mora poskrbeti država," je kritičen Anže. Namen ustvarjalcev portala podcrto.si je zato vzbuditi zavedanje, da jim brez podpore bralcev, ne bo uspelo.
Tovrstni projekti ne smejo nastajati in usihati na kratek rok, če bi radi, da se spremembe zgodijo, saj je zagonski čas takšnih projektov vedno dolg. "Da si zgradiš publiko in ustvariš doseg, da vzpostaviš pot do virov informacij, da postaneš relevanten vir ne le za bralce, temveč tudi za medijski prostor, ter da pokažeš, kakšni so učinki tvojega dela, potrebuješ veliko časa," je prepričana Taja.
Povezava med projektom in bralcem, ki ta projekt z donacijami podpira, je drugačna od tiste, ko medijske vsebine prodajaš, je prepričana Taja. Pod pogojem, da povezavo negujemo, je ta trajnostna, zato so tudi donacije najbolj trajnosten način financiranja. Potrebno bo le povečati njihov obseg, poudarjata Anže in Taja.
"Vsebine, ki jih objavljamo, so v javnem interesu, zato je prav, da do njih dostopajo vsi, ki jih želijo prebrati," meni Taja. S prostovoljnimi donacijami v poljubni višini tako bralci preprečijo, da bi bile vsebine dostopne zgolj tistim, ki jih lahko plačajo. " Če ni sistemske rešitve, moraš začeti sam. Zanašamo se na to, da ljudje, ki so nas podprli, ta način delovanja razumejo."
Več informacij o tem, kako nastajajo zgodbe na podcrto.si, je na voljo na spletni strani http://podcrto.si/kako-pridemo-na-pod-crto-do-podatkov-za-zgodbe/, več informacij o možnosti podpore projektu pa na http://podcrto.si/podpri/.