Med Slovenci nezaupanje do obstoječih orodij e-participacije

Kot je ob robu mednarodne konference Vključevanje državljanov preko e-participacije, ki sta jo danes v Izoli organizirala Kulturno izobraževalno društvo PiNA in Europe Direct Koper, za STA povedal predstavnik Inštituta za elektronsko participacijo in koordinator Mreže NVO za vključujočo informacijsko družbo Simon Delakorda, je bila Slovenija še leta 2010 na dvajsetem mestu na svetu po stopnji e-participacije, od takrat naprej pa naša država pada po lestvici navzdol.

V tistem času sta nastali vladni orodji Predlagam vladi in E-demokracija, od takrat naprej pa se je zgodilo bolj malo. Po letu 2010 se je fokus e-participacije namreč premaknil na civilno sfero in razna civilno-družbena gibanja v času ljudskih protestov.

To po besedah Delakorde kaže, da sta med državljani obstajala želja in interes, da se opozori na zanje ključne družbene probleme, vendar so pri tem namesto posluževanja obstoječih vladnih orodij oblikovali lastna orodja, kot npr. različne profile na družbenih omrežjih, forumih in aplikacijah.

Ta civilno-družbeni moment je bil torej zelo kreativen in tudi prodoren, ni pa prepoznal obstoječih orodij vlade kot kanala, kjer bi lahko skozi politične predloge in oblikovanje politik vplivali na izboljšanje stanje. To pa po njegovem kaže na velik razkorak, celo nezaupanje državljanov, ali jim obstoječa orodja dejansko omogočajo vplivati na oblikovanje vladnih politik in programov.

Delno pa je to tudi posledica nepoznavanja orodij, ki so državljanom na voljo. V tem smislu bi morala država ne le prek klasičnih oglaševalskih kampanj, ampak predvsem v skupnih projektih s civilno družbo in nevladnimi organizacijami osveščati državljane o teh orodjih in prikazati dobre prakse.

Glede e-volitev je Delakorda pojasnil, da so jim glede na sicer nereprezentativne spletne ankete državljani naklonjeni. Zgodba okoli e-volitev se je pri nas sicer začela pred desetimi leti, vendar se je v različnih poskusih vedno izkazalo, da zanje ni bilo politične volje.

Medtem ko je na zadnjih volitvah v Estoniji več kot tretjina državljanov svoj glas oddala prek interneta, pa smo v Sloveniji morda priložnost zamudili že pred krizo, meni Delakorda.

"V času krize se je izkazalo, da tudi demokratični sistem v Sloveniji ima neke težave, izzive v smislu predvsem zaupanja državljanov do institucij, ki ga tudi uvedba e-volitev v tem trenutku ne bi naslovila," je pojasnil. Dodal je, da bi bilo treba na dolgi rok iskati možnosti za uvedbo e-volitev tudi v kontekstu sprememb demokratičnih postopkov in referendumske zakonodaje, možnosti sodelovanja državljanov in nevladnih organizacij pri oblikovanju politik države tudi med volitvami itd.

Šele ko se bo na ta način "demokratična klima zaupanja" izboljšala, pa bo mogoče spet odpreti razpravo o uvedbi e-volitev, ki pa mora biti postopna, je dejal.