Mediji 7.2.2015 9:29

Planinski vestnik izhaja že 120 let

Ljubljana, 7. februarja - Najstarejša še izhajajoča slovenska revija Planinski vestnik v nedeljo praznuje 120 let. Predstavlja najpopolnejši zgodovinski arhiv slovenskega planinstva in njegove krovne organizacije Planinske zveze Slovenije. V vsej svoji zgodovini je bil ogledalo gorniške kulture, splošnih razmer in duševnega doživljanja gora Slovencev.

Ljubljana.
Najstarejša slovenska revija Planinski vestni beleži 120 let izhajanja.
Foto: PZS

Planinski vestnik je kot glasilo Slovenskega planinskega društva v Ljubljani prvič izšel 8. februarja 1895. Tedaj se je predstavil s programom: "Da slovensko planinsko društvo doseže svoj namen (izdajati, pospeševati in podpirati zanimljive planinaslovne spise in slike), sklenil je odbor 'Sl. pl. dr.' od leta 1895. počenši izdavati blagemu planinoslovstvu posvečen mesečnik, kateri bode objavljal zanimljiva predavanja in različne planinoslovne spise in slike."

Najstarejši slovenski redno izhajajoči mesečnik je spremljevalec planincev že vse od časa Jakoba Aljaža. Kot so sporočili iz Planinske zveze Slovenije, je prisostvoval postavitvi Aljaževega stolpa na vrhu Triglava, z njimi se je veselil prve koče na Kredarici, poročal o odprtju naših prvih poti v visokogorje, podoživljal drznost prvih plezalcev doma in na najvišjih vrhovih sveta.

Kot pravi urednik Planinskega vestnika od leta 2001 Vladimir Habjan, Planinski vestnik predstavlja ogledalo 120-letnega dogajanja na slovenski planinski sceni. V njem je shranjen celoten zbir znanj, s katerim je planinska organizacija uspešno previharila vse čeri v obdobju svojega dolgega obstoja.

Tudi danes ima v slovenskem medijskem prostoru Planinski vestnik pomembno kulturno in strokovno vrednost, ki privablja širok krog bralcev, tudi tiste, ki ne izhajajo iz planinskih vrst. "Če pogledamo še širše, je današnja revija po obliki in vsebini primerljiva z vrsto najkakovostnejših tujih planinskih in alpinističnih revij," je prepričan Habjan.

Danes poskuša Planinski vestnik po besedah člana uredniškega odbora Dušana Škodiča bralca "s strokovno-izobraževalnimi članki vzgajati, z leposlovjem in odlično fotografijo kulturno izobraževati, osvešča ga v okoljevarstvenem duhu in z zgodovinskimi članki pomembno prispeva k poznavanju slovenskega planinstva in njegove vloge v razburkani preteklosti".

Predsednik Planinske zveze Slovenije Bojan Rotovnik verjame, da bo Planinski vestnik tudi v prihodnje ohranjal primerno razmerje med raznovrstno planinsko tematiko in tako še naprej ostal osrednja slovenska revija s področja planinstva, obenem pa tudi revija planinske organizacije.

Častitljivi jubilej Planinskega vestnika so želeli obeležiti minuli petek v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani, a so zaradi slabe vremenske napovedi prireditev odpovedali oziroma prestavili. Bo pa od 23. do 27. februarja v Cankarjevem domu v okviru 9. festivala gorniškega filma ter nato marca še v Knjižnici Otona Župančiča v Ljubljani na ogled razstava o 120-letnici Planinskega vestnika.