Začenja se 20. Slovenski festival znanosti

Kot so sporočili iz Slovenske znanstvene fundacije, ki organizira štiridnevni dogodek, je v izvedbo letošnjega festivala vključenih več kot 100 posameznikov iz okoli 30 institucij iz Slovenije in iz drugih držav.

Direktor fundacije Edvard Kobal je na današnji novinarski konferenci poudaril, da na festivalu sodelujejo prvovrstni znanstveniki in raziskovalci. "Še nikoli nam ni uspelo zbrati tolikšnega števila prepoznavnih slovenskih raziskovalcev, nihče od povabljenih ni odklonil sodelovanja," je poudaril Kobal.

Skupaj so pripravili 53 festivalskih dogodkov, namenjenih predvsem osnovnošolcem in srednješolcem, od tega 40 predavanj, osem delavnic, predstavo, znanstveni kviz in okroglo mizo z naslovom Privlačnost znanosti danes.

Predsednik uprave fundacije Andrej Umek je ob tem pojasnil, da želijo s festivalom spodbuditi interes mladih za znanost in matematiko ter jih usmeriti na pot tehnike in naravoslovja.

"Sedanja struktura, ki jo daje naš izobraževalni sistem, je absolutno nezaposljiva v katerikoli moderni družbi. Na eni strani imamo velike pribitke v družboslovju, na drugi strani pa vlada pomanjkanje v tehniki in naravoslovju," je dejal Umek.

Jubilejni festival je sicer posvečen spominu na življenje, delo in dosežke politehnika Franca Antona Steinberga, kemičarke Marije Perpar ter kirurga Eda Šlajmerja. Teme festivala so naravnane na področja, kjer so delovali, vendar s stališča moderne znanosti.

V ospredju bodo tako slovenski kras, voda in arhitektura oz. gradbeništvo, medicina ter kemijski eksperimenti. Na sporedu bodo tudi nekatere biološke teme - glive, pajki ter kompleksna družboslovna predstavitev problematike trajnostnega razvoja.

Festival bo s posebnim dogodkom proslavil letošnje mednarodno leto kristalografije, že tradicionalno pa bodo predstavljene določene teme iz astronavtike. Te dni se v Sloveniji mudi tudi astronavtka slovensko-indijskega rodu Sunita Williams, ki bo na ljubljanski univerzi danes predavala na temo vesolja in o idejah slovenskega teoretika vesoljskih poletov Hermana Potočnika Noordunga.

V sklopu festivala so danes v ljubljanskem Botaničnem vrtu posadili sadike, ki so zrasle iz semen potomcev dreves, ki so preživela eksplozijo atomske bombe nad Hirošimo. Predstavili so tudi dvojezično slovensko-japonsko izdajo slikanice Moja Hirošima japonske avtorice Junko Morimoto, ki je preživela tragedijo.

Organizatorji festivala so ob tem opozorili, da atomska bomba nikakor ni stvar preteklosti. "Bomba še vedno obstaja, obstajajo pa tudi ljudje, ki so jih sposobni izstreliti," je dejal predsednik Slovenske nacionalne komisije za Unesco Stanislav Pejovnik. Poudaril je, da otroci ne smejo zrasti v ljudi, ki "začenjajo vojne in mečejo bombe".

Častna pokroviteljica festivala znanosti je varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer.