Na videokonferenci za čim širši dostop do sodobnih tehnologij in političnih znanj

V organizaciji Inštituta za elektronsko participacijo danes v Ljubljani poteka videokonferenca z naslovom 10. let e-participacije v EU. Sogovorniki so v uvodnem panelu izpostavili zlasti problematiko pomanjkljive vključenosti državljanov EU v procese odločanja. Ker ljudje nimajo neposrednega stika z Brusljem, imajo dostikrat vtis, da njihov glas ne šteje, je dejala vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Nataša Goršek Mencin.

Izpostavila pa je, da si Evropska komisija z več projekti tako na evropski ravni kot na ravni posameznih držav prizadeva za vzpostavitev tega stika. Tako so v več državah članicah pred letošnjimi evropskimi volitvami pripravili živa posvetovanja oz. dialoge z državljani. Udeležba je bila kar dobra, ljudje pa so komunicirali neposredno s komisarji kot avtoriteto na evropski ravni.

Da javno mnenje nima zadostnega vpliva na procese odločanja, je po oceni Jaroslava Berceta z ljubljanske fakultete za družbene vede povezano tudi s pomanjkljivo uporabo vrednot v procesih vladanja, tako na ravni lokalnih skupnosti kot tudi na ravni držav in EU. Kot je ponazoril, je bil postopek imenovanja evropske komisarke iz Slovenije sicer izpeljan legalno in pravilno, vendar pa mu je javno mnenje nasprotovalo. Če bi vrednote veljale, bi javno mnenje moralo imeti tako močan vpliv, da bi stvari spremenilo, je pojasnil.

Pravnica Polona Pičman Štefančič je dodala, da je nezaupanje do evropskih institucij povezano tudi s problem pluralnosti interesov. Prav tako pa v procesih odločanja ne sodelujemo zato, ker je življenje kompleksno že na mikroravni, kaj šele na evropski. Ljudje imajo zato občutek, da sprejeta odločitev ni njihova in jim ni všeč, zato pa se počutijo odmaknjeni od procesov odločanja, je pojasnila.