Sandra Damijan za StudioEF: Naravni kapital vse pomembnejša, a premalo cenjena strateška dobrina

Pojem naravnega kapitala vključuje vse naravne vire in ekosistemske storitve, ki omogočajo preživetje in gospodarsko dejavnost, je pojasnila Damijan. "Oceani, gozdovi, biotska raznovrstnost - vse to predstavlja naravni kapital in je tudi temelj vseh ostalih oblik kapitala. Zdravo naravno okolje je namreč predpogoj za ostale nujne dobrine," je dejala.

Kot je opozorila, se naravni viri še vedno prepogosto obravnavajo kot brezplačni, čeprav je njihova vrednost v resnici ogromna. "To vrednost danes izgubljamo hitreje, kot bi si lahko privoščili. Predstavljajte si naravni vir kot račun v banki, s katerega leta in leta jemljemo brez omejitev, nato pa enkrat pride račun z obrestmi," je izpostavila.

Po ocenah Svetovnega gospodarskega foruma je več kot polovica svetovnega gospodarstva zelo močno odvisna od narave. Degradacija ekosistemov ali izguba biotske raznovrstnosti lahko vodi v izgubo 2,7 odstotka letnega bruto domačega proizvoda do leta 2030, zato tudi Evropska centralna banka pospešeno uvaja dejavnik tveganja izgube naravnega kapitala v ocenjevanje finančne stabilnosti, je povedala.

Pravilno vrednotenje naravnega kapitala obsega upoštevanje vseh naravnih virov in ekosistemskih storitev ter prevod tega v finančni jezik. "Razumeti moramo, kaj pomeni izgubljanje določenega naravnega vira - koliko denarja izgubimo oziroma koliko ga lahko prihranimo, če znamo ohraniti naravo. Ekonomska realnost zahteva slednje," je dejala.

Pri teh meritvah se uporabljajo kombinirani pristopi, ki temeljijo na ekosistemskih modelih, ekonomskih analizah in geodetskih metodah. Vse pogosteje se uporabljajo tudi umetna inteligenca in satelitski podatki.

Obstajajo štirje glavni načini teh meritev. Prvi je spremljanje tržne vrednosti naravnega kapitala, torej na primer gozdov ali ribjega staleža. Drugi je izračun nadomestitvenih stroškov oziroma koliko bi stalo umetno nadomestiti storitve narave, na primer z jezovi za zaščito pred poplavami. Sledi analiza plačil za ekosistemske storitve, na primer plačil kmetom za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Četrti način pa je kontigentna oziroma pogojna metoda izračuna, koliko smo pripravljeni plačati za ohranitev določenega naravnega vira.

Obstaja tudi evropski standard naravnega računovodskega sistema. Obenem nova evropska zakonodaja o obnovi narave predvideva, da bodo članice EU do leta 2030 sprejele ukrepe za rehabilitacijo vsaj 20 odstotkov kopenskih, obalnih, sladkovodnih in morskih habitatov, ki trenutno niso v dobrem stanju, je spomnila.

Slovenija se lahko po besedah Damijan pohvali z izjemnim naravnim kapitalom. "Narava predstavlja več kot 60 odstotkov slovenskega ozemlja, kar nas uvršča med najbolj naravno ohranjene države v EU, hkrati pa smo ena biotsko najbolj pestrih držav Evrope. Imamo tretji največji delež gozdov v Evropi, pa tudi tretje največje zaloge pitne vode na prebivalca v Evropski uniji," je poudarila.

Poraja pa se vprašanje, ali znamo ta kapital strateško uporabljati. "Predstavlja namreč veliko konkurenčno prednost. Vprašanje je, ali jo bomo znali ovrednotiti, zaščititi in vključiti v vizijo razvoja," je dejala. Če tega ne bomo prepoznali, bo to kmalu izgubljeno priložnost, je opozorila.

Čudi jo, da v Sloveniji še nismo začeli pripravljati nacionalnega registra naravnega kapitala. Takšnega kapitala prav tako ne upoštevamo pri proračunskem načrtovanju, analizi naložb in strateškem razvoju. "Tega žal ne počnemo. Upam, da se bomo kmalu obrnili v drugo smer in prepoznali to kot nekaj, kar nam lahko zelo pomaga pri povečevanju konkurenčnosti in gospodarske odpornosti," je izpostavila.

Opozorila je tudi na velika tveganja, ki jih prinaša privatizacija naravnih virov. "To so izrazito strateški viri, zato bi morali ostati v rokah države ali lokalnih skupnosti," je dejala.

Pomemben dejavnik na področju naravnega kapitala so tudi podnebne spremembe. Kot je opozorila, je nastal neke vrste začaran krog - podnebne spremembe uničujejo naravni kapital, kar pa zmanjšuje sposobnost učinkovitega boja proti podnebnim spremembam. Gre za tako imenovano dvojno eksistenčno tveganje. "Če pogledamo, koliko naravnim nesrečam smo bili priča v zadnjih letih, so razmere jasne," je dejala.

Vsaka naravna nesreča ima tudi vsaj posredno gospodarsko škodo, vodi lahko v finančno nestabilnost. "Ogrožanje naravnih virov ogroža tudi odpornost gospodarstva, sproža sistemska finančna tveganja, posledično pa vpliva tudi na širšo varnost," je opozorila. "Gospodarstvo prihodnosti ne bo zeleno zaradi lastne promocije, ampak zato, ker drugače preprosto ne bo delovalo," je dodala.

Obravnava takšnih s trajnostjo povezanih področij pogosto trči ob kritike, da gre le za neke vrste modno muho. Damijan priznava, da je takšnih kritik veliko, a poudarja, da je naravni kapital povsem oprijemljiv pojem, saj predstavlja življenjsko okolje vsakogar. "Smernice trajnostnega delovanja, ki smo jih začrtali, bi morda kdo res lahko označil kot zgolj še eno etiketo, pomen naravnega kapitala pa je dejstvo, je infrastruktura prihodnosti. Ni je namreč gospodarske panoge, ki ne bi bila vsaj delno odvisna od njega, saj vse delujejo znotraj ekosistemov," je izpostavila.