Na Unicreditovem dogodku poziv k bolj pragmatičnemu pristopu Slovenije

Dogodek je zaznamovala najnovejša odločitev predsednika ZDA Donalda Trumpa o uvedbi novih carin. "V trgovinski vojni vsi izgubijo," je opozoril vodja raziskav in glavni analitik v UniCredit Group Marco Valli. Ocenil je, da Trump ima strategijo, a da je ta v njenem izvajanju in pričakovanjih protislovna.

EU je ujeta v nizki prestavi. Po besedah članice uprave UniCredit Bank Tanje Turk kot mednarodna banka, ki spremlja trende v Sloveniji in po svetu, opažajo resen izziv, da je v Evropi premalo dolgoročnih investicij. Ob najnovejšem dogajanju je po Vallijevem mnenju vprašanje tudi, ali bodo Evropi evropski potrošniki priskočili na pomoč. Največjo težavo vidi v njihovem zaupanju, kar se odraža v večjem varčevanju od trošenja.

Pri odzivu EU na poteze ZDA bodo vlogo igrali fiskalni manevrski prostor in obrambni izdatki, je dejal Valli. Pri slednjih je ponudbena stran v Evropi omejena, priložnost je pri uvozu teh dobrih iz ZDA v zameno za ugodnejše carine. "EU bi se morala odzvati s ciljanimi ukrepi, da se izogne stopnjevanju trgovinske vojne," je ocenil.

V Evropi je Trumpovim ukrepom, ki bodo v ZDA dvignili inflacijo, ustvarili pritisk na dolar in ob manjšem priseljevanju tudi na trg dela, najbolj izpostavljena Nemčija. Države regije, v kateri je Slovenija, ki je zelo povezana z nemško industrijo, so izpostavljene posredno. Zato je ocenjevanje učinka višjih carin po njegovem zelo kompleksno.

Po oceni Jureta Andročca, direktorja družbe Litostroj Power, ki deluje v ZDA in Kanadi, bodo to v skupini občutili, po prvi oceni bo vpliv na njihov izvoz 20-odstoten. A po njegovem je treba pogledati, če so kje možne izjeme, denimo na področju kritične infrastrukture. "Treba je iti pogumno naprej," je poudaril. Treba je razvijati trg, proizvajati tudi lokalno, razvijati znanje in najti nove povezave na trgu, je naštel.

"Slovenija si kot majhna država lahko privošči nekaj, kar si velike ne morejo. Lahko kot miška pobira drobtine z vseh miz in ji nihče ne bo zameril, ker nikogar ne ogroža," pa je ob dogajanju v Evropi, ZDA, Rusiji in Kitajski opisal direktor družbe Plan-Net Solar Marko Femc. Pri tem je za dragulj označil Luko Koper, saj gre prek nje vsa trgovina s ali na Kitajsko.

Evropa bi morala po mnenju političnega publicista Uroša Lipuščka spremeniti odnos in okrepiti sodelovanje s Kitajsko, ki v luči ameriških potez krepi sodelovanje z državami skupine Brics. "Od tega, kako se bosta Evropa in Kitajska našli, je v veliki meri odvisen njun gospodarski razvoj," je ocenil. Slovenska podjetja bi morala pri tem izkoristiti brezcarinske sporazume s Srbijo, Švico, Gruzijo, je opozoril.

Kitajska, ki bo imela po novem 54-odstotne carine, ima več možnosti za ukrepanje. Kot je dejal Valli, bo morala spodbuditi domače povpraševanje. A ne z znižanjem davkov, temveč s krepitvijo socialne varnosti in blaginje. Če bo preusmerila izvoz iz ZDA v Evropo, bo to Evropi prineslo deflacijske impulze. "Kako se bo EU odzvala, je zapleteno vprašanje. Dvig carin bi bila skušnjava, a Evropa brez Kitajske ne more, potrebuje jo za zeleni prehod," je dejal.

Če bo Kitajska ZDA odgovorila z enako močjo, bo prišlo do uradne devalvacije juana, kar pomeni, da bo kitajsko blago bistveno cenejše. "Ceno višje svetovne inflacije bodo plačali potrošniki," je dejal Lipušček. Ob možnosti povečanja notranje potrošnje utegne prepovedati izvoz določenih redkih strateških zemelj v ZDA, ki so pomembne za njeno oborožitveno industrijo, je dodal.

Priložnosti na kitajskem trgu je izpostavil tudi Femc. "Amerika je muzej prazgodovine, Evropa je sodobni muzej, Kitajska pa razvojni center," je orisal. Ob tem je opozoril, da s Kitajsko ne moremo tekmovati, lahko samo sodelujemo. Po njegovem je evropska politika, ki se je obrnila proti Kitajski, diktat ZDA. Slovenija je tu izbrala svojo pot, ki bi jo morala nadaljevati.

Direktor Alumina Monolitics Solutions Erik Zobec je spomnil na velike priložnosti v Indiji. Finančni in operativni direktor družbe HS Plus Bogdan Pevec pa je ocenil, da bi morala Evropa ponovno vzpostaviti dialog in gospodarsko sodelovanje z Rusijo. Tudi Zobec je poudaril, da sta Rusija in Ukrajina na srednji rok velika priložnost za Evropo, ker sta njena naravna trga.

Lipušček je v odnosih EU s Kitajsko izpostavil še komplementarnost kitajske pobude En pas, ena cesta in evropske strategije Global Gateway. Če bi se vojna v Ukrajini končala in bi lahko znova začeli sodelovati z Rusijo, bi prek teh pobud lahko zgradili nove povezave, je dodal Pevec.

EU bi se morala po mnenju Andročca vprašati, kaj lahko ponudi Evropi. "V Evropi je dovolj prostora za vse. A ne smemo si sami oteževati stvari," je dejal. Femc je opozoril na težavo, da porabimo preveč za socialo. "Vzdrževanje sedanje ravni blaginje je zelo drago," je dodal Pevec. Kot je ocenil, bi se Evropa morala določiti, s katerimi industrijami želi konkurirati. Sedaj vsaka država dela svoje stvari, EU pa ne izkorišča potenciala skupnega trga.