Začela se je izobraževalna kampanja o kibernetskih tveganjih
Ljubljana, 3. aprila - Banke, hranilnice in ZBS opozarjajo na porast spletnih prevar. Zato so danes tretje leto zapored zagnale izobraževalno kampanjo Pazi.se, izobrazi.se, s katero želijo okrepiti zavedanje o kibernetskih tveganjih ter opolnomočiti uporabnike bančnih storitev pri prepoznavanju in preprečevanju spletnih prevar.
Nemčija, Hanover.
Kibernetski napad, kibernetska varnost, kibernetski kriminal, varnost na internetu.
Foto: dpa/STA
Arhiv dpa/STA
Cilj kampanje je ozaveščanje uporabnikov o nevarnostih in preventivnih ukrepih, so danes sporočili iz Združenja bank Slovenije (ZBS), kjer si prizadevajo, da bi ozaveščanje o spletni varnosti postalo stalna nacionalna aktivnost. Med priporočili izpostavljajo, naj uporabniki nikoli ne delijo osebnih podatkov in gesel prek e-pošte, sporočil SMS ali telefonskih klicev.
Svetujejo, naj ne klikajo na sumljive povezave, naj redno posodabljajo in uporabljajo kompleksna gesla, ki naj ne bodo ista za dostop do različnih spletnih storitev. Med nasveti izpostavljajo še pazljivost pri deljenju informacij in razkrivanju podatkov o sebi na družbenih omrežjih ter namestitev varnostne programske opreme in previdnost pri njenem nameščanju in dodeljevanju dostopov aplikacijam.
Obraz nove kampanje je igralec, pevec in imitator Klemen Slakonja. "Pred začetkom kampanje smo pritegnili pozornost javnosti z lažno novico, da je Slakonja žrtev prevare zvabljanja na lažna spletna mesta (phishing), s čimer smo spodbudili k razpravi o digitalni varnosti," so navedli v ZBS.
Kot so pojasnili, so statistike spletnih prevar zaskrbljujoče. Po podatkih SI-Certa je bilo lani v Sloveniji obravnavanih 4587 kibernetskih incidentov, od tega 790 tehnično zahtevnejših. Še posebej izstopa 1583 primerov prevare phishing. Medtem je policija lani prejela več kot 2000 prijav spletnih goljufij, pri čemer je skupna finančna škoda dosegla 30,8 milijona evrov, so povzeli.
Spletne goljufije se pojavljajo v različnih oblikah. Najpogostejše so napadi phishing, investicijske prevare s ponudbami za vlaganja v kriptovalute ali druge naložbe, lažne spletne trgovine ter vdori v elektronsko pošto, kjer goljufi pridobijo dostop do e-pošte in izvajajo prevare, kot je spreminjanje bančnih podatkov za nakazila, so našteli.