Vlada potrdila predlog za omejitev kratkotrajnega oddajanja stanovanj

Vlada uvaja regulacijo kratkotrajnega najema zato, da bi mladim družinam zagotovila dostopnost stanovanj - "da stanovanja, ki so bila zgrajena za namen domovanja, vrne njihovemu prvotnemu namenu", je na novinarski konferenci po seji vlade v Ljubljani povedal državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Matevž Frangež.

Potrjeni predlog predvideva splošno omejitev kratkotrajnega oddajanja v večstanovanjskih stavbah na največ 60 dni v letu, in to za največ osem ležišč. Pri tem bi bilo nujno 75-odstotno soglasje etažnih lastnikov in soglasje vseh mejnih etažnih lastnikov. Veljavnost soglasij bi bila omejena na tri leta, stanovanja bi ob vpisu v register nastanitvenih obratov prejela posebne nalepke. Obstoječa soglasja bodo glede na predlog veljavna do 12. decembra 2026 ali tri leta od pridobitve soglasja - kar je pozneje. Stanovanja bi lahko oddajale le fizične osebe s statusom sobodajalca.

V eno- in dvostanovanjskih stavbah bi bila splošna omejitev največ 150 dni na leto, oddajalo bi se lahko do 15 ležišč, potrebno bi bilo soglasje etažnih lastnikov. V potrjenem predlogu ni več določila, da bi lahko v teh stavbah stanovanja oddajale le fizične osebe s statusom sobodajalca, ampak bi lahko to dejavnost opravljali tudi samostojni podjetniki in pravne osebe.

Lokalne skupnosti bodo lahko ob presoji stanja na stanovanjskem trgu in potreb razvoja turizma splošna pravila zaostrile ali omilile, in sicer bi lahko za večstanovanjske stavbe spodnjo mejo znižale na do 30 dni, zgornjo pa zvišale na največ 90 dni. Za eno- in dvostanovanjske bi lahko ta razpon znašal od 30 do 180 dni.

Register nastanitvenih obratov bo predvidoma vseboval več podatkov, do katerih bodo imeli inšpekcijski organi neposreden dostop, in bo povezan s katastrom nepremičnin. Register bo vključeval tudi možnost začasnega preklica ID nastanitve v stanovanju po prekoračitvi dovoljenega števila dni oddajanja.

Glede morebitne ustavne spornosti omejevanja - Združenje sobodajalcev omenja možnost pobude za presojo ustavnosti z zahtevo za začasno zadržanje izvajanja zakona - je Frangež dejal, da ustava res določa, da je gospodarska pobuda svobodna, da pa je določeno tudi, da se gospodarska dejavnost ne sme izvajati v nasprotju z javno koristjo, da so prepovedana dejanja nelojalne konkurence ter da ima lastnina gospodarsko, pa tudi socialno in ekološko funkcijo. Ustava tudi določa, da mora država ustvarjati možnosti, da si državljani lahko pridobijo primerno stanovanje, je poudaril.

"Racio urejanja je vrnitev stanovanj trajnim oblikam bivanja. Zaradi nedostopnosti stanovanj - dejstva, da imamo v državi stanovanjsko krizo - je upravičeno urejanje države, to urejanje pa je zastavljeno na sorazmeren način, da se v najmanjši možni meri posega v ustavno varovane pravice in z ustrezno zakonito podlago odpravlja negativne učinke," je dejal državni sekretar.

Vlada meni, da bo z regulacijo kratkotrajnega najema ustvarila pogoje za aktivacijo stanovanjskega fonda, za trajne oblike bivanja in za premik prihrankov v produktivnejše oblike podjetniških naložb.

Frangež je navedel izsledke študije inštituta za prostorsko upravljanje manchesterske univerze, da koncentracija privatiziranih stanovanj in nizka dostopnost najemnih stanovanj otežujeta dostop do stanovanj za ranljive skupine ter da petkratni porast v zadnjih osmih letih in profesionalizacija te dejavnosti kažeta na trend dolgoročnega izločanja stanovanj s trga dolgotrajnih najemov, kar da zahteva regulacijo za zaščito dostopnosti stanovanj in preprečevanje motenj na stanovanjskem trgu.

Novi zakon bo po predlogu poleg tega sprostil določila glede obratovalnega časa gostinskih obratov. Obstoječa ureditev zahteva obvezno prijavo obratovalnega časa, pri čemer je kršitev tudi, če gostinec ne obratuje v prijavljenem času. "To se je izkazalo za večje breme za gostince, zato nova ureditev predvideva zgolj obratovanje v predpisanih časovnih mejah in po objavljenem urniku, ki ga gostinec lahko prilagaja svojim potrebam," je v sporočilu navedla vlada.

Predvideno je tudi, da bo v primeru potrebe po daljšem obratovanju možno podaljšati obratovalni čas v skladu s splošnim aktom občine, poleg tega pa bo možno s pravilnikom določiti posebne dneve, ko bo podaljšanje možno brez soglasja (kot so nekateri tradicionalni prazniki).

V predlogu pa ni več določila, da bi morali gostinci vodo iz vodovodnega omrežja streči brezplačno. Kot je povedal Frangež, se je minister Matjaž Han za umik določila odločil v sredo po dogovoru z Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije (OZS).

"Pitna voda je ustavno zagotovljena pravica, ampak tako vi kot jaz v svojem gospodinjstvu moramo to vodo plačati. Mislim, da je bilo upravičeno prisluhniti predstavnikom OZS, da če je nekaj ustavna pravica, to še ne pomeni, da morajo to zagotavljati in plačati gostinci," je dejal Frangež.

OZS je v sredinem sporočilu za javnost opozorila, da gre v primeru strežbe vode iz vodovodnega omrežja za odločitev posameznega gostinca. "Vsak ima namreč svoj način dela in strežbe, ki vključuje ponudbo vode iz pipe ali pa ne. Prisilila z zakonom je povsem nesprejemljiva," je dejal predsednik OZS Blaž Cvar. Danes so v OZS izrazili zadovoljstvo, da je vlada umaknila to določilo in da je prevladal zdrav razum.

Zakon bo glede na predlog uvedel tudi novosti glede kategorizacije nastanitvenih obratov. Medtem ko je od leta 2019 kategorizacija možna na podlagi samoocene, bo sedaj predvidoma uvedena obveznost strokovne in objektivne določitve kakovostnih kategorij nastanitvenih obratov s štirimi ali petimi zvezdicami oz. jabolki v primeru turističnih kmetij. Pri turističnih kmetijah bo glede na predlog uvedena dodatna, najvišja kategorija petih jabolk.