Katja Zajc Kejžar za StudioEF: Obvladovanje globalnih tveganj postaja eden ključnih elementov uspeha podjetij
Ljubljana, 11. februarja - Obvladovanje globalnih tveganj postaja eden ključnih elementov uspeha podjetij, je za StudioEF, skupni projekt Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani in STA, dejala profesorica s fakultete Katja Zajc Kejžar. Med tveganji po njenih besedah trenutno izstopajo ameriške uvozne carine, ki prihajajo v času izjemno visokih tveganj v vseh kategorijah.
Ljubljana, EF UL.
Snemanje StudiaEF s profesorico na Ekonomski fakulteti UL Katjo Zajc Kejžar.
Foto: STA
Ljubljana, EF UL.
Snemanje StudiaEF s profesorico na Ekonomski fakulteti UL Katjo Zajc Kejžar.
Foto: STA
Ljubljana, EF UL.
Snemanje StudiaEF s profesorico na Ekonomski fakulteti UL Katjo Zajc Kejžar.
Foto: STA
Povečana globalna tveganja so po besedah Zajc Kejžar postala nova normalnost, katere začetke nekateri pripisujejo obdobju po terorističnih napadih v ZDA septembra 2001. "Imamo vse pogostejše krize z zelo različnimi vzroki - na primer pandemijo covida-19, brexit, globalno finančno krizo, carinske vojne -, vse pa imajo skupni imenovalec, da so pripeljale do večje geoekonomske razdrobljenosti in upočasnjevanja globalizacije na eni strani ter večjo polariziranost politike in družbe v zahodnem svetu na drugi," je dejala.
Za tako obdobje uporabljamo izraz polikrize. Gre za stanje soočanja z več sočasnimi krizami, v katerih se sistemska tveganja prepletajo in krepijo, to pa otežuje odziv nanje. Hkrati se povečuje ranljivost podjetij in držav zaradi vse večje povezanosti in medsebojne odvisnosti. "Globalne verige vrednosti na eni strani povečujejo ekonomsko učinkovitost, a so obenem učinkovit kanal za prenos šokov," je opozorila.
Posebnost trenutnega globalnega okolja je po njenih besedah v tem, da so visoke vse komponente tveganj - geopolitična, ekonomska, družbena, okoljska, tehnološka in varnostna. "Predvsem geopolitična je tista, ki trenutno zelo močno vpliva na poslovanje in drugo dogajanje na globalnih trgih," je dejala.
Obdobje, ko so podjetja lahko bolj ali manj ignorirala geostrateška razmerja, je po njenih besedah mimo. Če želijo danes poslovati uspešno, morajo poznati geopolitične razmere, biti sposobna predvideti dogajanje in spremembe ter se na slednje znati hitro odzvati.
EU je po besedah Zajc Kejžar trenutno zelo ranljiva predvsem zaradi padajoče konkurenčnosti ter tehnološkega zaostanka za ZDA in Kitajsko. Hkrati izgublja geopolitični vpliv, vse pogostejše so kibernetske grožnje in prekinitve dobavnih verig. Zelo kratkoročno gledano pa so v ospredju carine, ki jih je uvedel ameriški predsednik Donald Trump.
"Tovrstno tveganje ne povzroča le ekonomskih stroškov. Trump namreč carin ne uporablja le za običajen namen zaščite domačih proizvajalcev, ampak tudi kot pogajalsko orodje in grožnje šibkejšim državam. Pomemben vidik je tudi velika nepredvidljivost ameriške trgovinske politike in posledično trgovinskih politik ostalih držav, kar je za podjetja zelo neugodno," je poudarila. Še bolj daljnosežni negativni učinki pa se bodo pokazali v premiku od na pravilih temelječega mednarodnega trgovinskega sistema proti sistemu, ki bo temeljil na moči. To je sistem, ki manjšim državam ne ustreza, je opozorila.
Obvladovanje tveganj tako po njenih besedah postaja eden ključnih elementov uspeha ali celo samega preživetja podjetij, predvsem na globalnem trgu. To sicer ne pomeni, da se morajo podjetja tveganjem na splošno izogibati, je poudarila. S pravilnim pristopom je mogoče ta uspešno obvladovati in izkoristiti tudi priložnosti, ki jih prinašajo. "Če kot primer izpostavim carine - uvedene bodo zelo selektivno in z različno dinamiko. To pomeni, da odpirajo tudi okno za prerazporeditev trgovinskih tokov," je dejala ter izpostavila Mehiko in Vietnam kot zmagovalca trgovinske vojne v času Trumpovega prvega mandata.
Izpostavila je tudi pomen sistematičnega, celovitega in strateško usmerjenega obvladovanja tveganj. To podobno kot naložbe zahteva portfeljski pogled. "Ko preučujemo izpostavljenost na enem trgu, tega ne smemo gledati v izolaciji, temveč moramo upoštevati medsebojno povezanost trgov," je poudarila.
Podjetjem lahko pri obvladovanju tveganj pomagajo tudi zunanji strokovnjaki. Po mnenju Zajc Kejžar se je nanje smiselno obrniti v primerih, kot sta vstop na zahtevnejše tuje trge ali sprememba strategije internacionalizacije. "Seveda je vse odvisno od notranjih virov podjetij," je dejala.
V obvladovanje tveganj so usmerjeni tudi projekti, ki jih na ljubljanski ekonomski fakulteti študenti podiplomskega programa izvajajo v okviru predmeta Obvladovanje tveganj v mednarodnem poslovanju. V sodelovanju s slovenskimi in tujimi podjetji pripravljajo načrte obvladovanja tveganj pri vstopu na določen tuji trg. Ti skupni projekti so po besedah Zajc Kejžar dragocen prispevek pri pripravi priročnika za podjetja pri obvladovanju tveganj na globalnih trgih, ki nastaja v okviru evropskega JM projekta EUglobe, pri katerem sodeluje več profesorjev z ekonomske fakultete.
"To je tudi zelo dobra priložnost za študente, da pridejo v stik s praktičnimi izkušnjami. Obenem akademska sfera s tem pridobi vpogled v izzive implementacije naših pristopov v praksi, podjetja pa se lahko učijo na primerih in se seznanijo z najnovejšimi dognanji na tem področju," je poudarila.
Takšno sodelovanje je po njenih besedah potrdilo izzive, ki jih imajo majhna in srednje velika slovenska podjetja pri usklajevanju sistema obvladovanja tveganj s strategijo internacionalizacije: "Bolj enostaven in neformalen pristop k obvladovanju tveganj morda na začetku deluje, z rastjo podjetja in prodiranjem na nove trge pa postane nezadosten."