V gostinstvu in turizmu še vedno težave pri digitalni preobrazbi

Med anketiranimi podjetji z 10 ali več zaposlenimi se jih je 71 odstotkov spoprijemalo s pomanjkanjem ustreznih kadrov ali znanja. V 40 odstotkih podjetij so vodilni kadri, ki so odgovorni za ključne procese, pomanjkljivo poznali zmožnosti digitalnih tehnologij, v 36 odstotkih podjetij pa so odgovorili, da vodenja ali poslovanja ni bilo mogoče hitro prilagajati spremembam v okolju, ni npr. mogoče eksperimentirati z uporabo digitalnih tehnologij.

V 35 odstotkih podjetij zaposleni ali vodilni niso kazali pripravljenosti za tovrstne spremembe v podjetju, v 31 odstotkih naj bi bilo bilo preveč nasprotujočih si prednostnih nalog, v 26 odstotkih pa je primanjkovalo finančnih sredstev.

Kljub tem težavam je lani precej manj podjetij odgovorilo, da digitalna preobrazba ni bistvena za uspešno preobrazbo poslovanja podjetja. Lani jih je tako menilo 45 odstotkov, kar je 11 odstotnih točk manj kot v 2023.

Slovenska gostinska in turistična podjetja so sicer glede na anketo, ki jo nacionalni statistični uradi izvajajo po vsej EU, nekoliko bolj digitalno zrela od povprečja unije. V letu 2024 je tako 41 odstotkov podjetij z 10 ali več zaposlenimi in samozaposlenimi v gostinskih nastanitvenih dejavnostih izkazovalo visok digitalni indeks. V EU je bilo povprečje pri 37 odstotkih. O nizkem digitalnem indeksu je medtem pričalo 31 odstotkov podjetij v Sloveniji, medtem ko je bilo povprečje EU pri 42 odstotkih.

Indeks sicer prikaže digitalno zrelost podjetij v posameznem letu - v kolikšnem obsegu torej uporabljajo določeno vrsto informacijske in komunikacijske tehnologije, ki se spremlja v posameznem letu. Uporabljeni so bili odgovori podjetij za lani in 2023.

Med zaposlenimi v anketiranih slovenskih podjetjih jih je 76 odstotkov imelo dostop do interneta za poslovne namene (v EU je bil delež pri 53 odstotkih). Podjetja so 35 odstotkom zaposlenih in samozaposlenih dodelila službene prenosne naprave, ki omogočajo dostop do interneta prek mobilnih telefonskih omrežij. V EU je bil delež pri 22 odstotkih.

Bistveno več podjetij (93 odstotkov) je svojim zaposlenim in samozaposlenim dodelilo oddaljeni dostop (v EU je bil delež pri 82 odstotkih). Znotraj tega jih je 93 odstotkov zagotavljalo dostop do elektronske pošte, 92 odstotkov do poslovnih aplikacij ali programske opreme podjetja, npr. do programov računovodstva, prodaje, naročil, CRM, ter 76 odstotkov do dokumentov podjetja, npr. datotek, preglednic, slik, predstavitev.

Manj podjetij od povprečja EU je imelo lastno spletno stran, v Sloveniji jih je bilo 90 odstotkov, v EU pa 94 odstotkov. Veliko podjetij, 81 odstotkov, je uporabljalo orodja za podporo timskemu delu in sodelovanju, npr. MS Teams, Slack, 56 odstotkov jih je izvajalo sestanke na daljavo, npr. prek platform MS Teams, Webex, Zoom. To je več kot v EU, kjer je bil delež pri 45 odstotkih.

Precej manj slovenskih podjetij v gostinstvu in turizmu (29 odstotkov) je zaposlenim in samozaposlenim ponudilo izobraževanje za izpopolnitev ali pridobitev veščin (oz. znanj) za uporabo informacijske in komunikacijske tehnologije. V EU je bil ta delež v povprečju še nižji, pri 19 odstotkih.

Še nižji delež slovenskih podjetij iz dejavnosti, 17-odstotni, je zaposloval strokovnjake za informacijske in komunikacijske tehnologije (v EU je bil delež pri 14 odstotkih). Poleg tega je 12 odstotkov slovenskih podjetij zaposlilo ali poskušalo zaposliti omenjene strokovnjake. Od teh se jih je 93 odstotkov srečalo s težavami pri pridobivanju kadra.

Tehnologije umetne inteligence je uporabljalo 37 odstotkov podjetij, kar je bistveno več od povprečja v EU, ki je bilo pri 12 odstotkih. Pri tem je 29 odstotkov slovenskih podjetij uporabljalo tehnologije umetne inteligence za organizacijo poslovne administracije ali upravljanje podjetja ter enak delež za zaščito in varno uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije. S 27 odstotki je sledila uporaba za namene trženja ali prodaje.

Glede na anketo je 76 odstotkov slovenskih podjetij v dejavnosti ustvarilo prihodek s spletno prodajo oz. rezervacijami prek spleta. V EU je bilo povprečje pri 79 odstotkih. Pri tem je 61 odstotkov slovenskih podjetij rezervacije sprejemalo prek lastne spletne strani ali spletne strani matičnega podjetja. V EU je bilo povprečje pri 72 odstotkih. Nekaj več kot tri četrtine podjetij v Sloveniji, 76 odstotkov, pa je rezervacije prejemalo tudi prek spletnih rezervacijskih platform. V EU je bil ta delež pri 69 odstotkih.