V prenovljeni koprski turistični strategiji glavni poudarek na desezonalizaciji

V Kopru si želijo predvsem celoletnega turizma višje kakovosti in dodane vrednosti. Kot so na občini pojasnili za STA, tak turizem krepi kakovost bivanja, vrednost lokalnih pridelkov, priložnosti za delo doma ter močno istrsko identiteto živahnega obmorskega mesta Koper in pristnega zelenega podeželja.

Za dosego teh ciljev je občina v strategiji opredelila razvojni koncept Nekaj več in veliko bolje. Strategija pri tem opredeljuje tudi konkretna področja ukrepanja - od nadgrajene turistične ponudbe ter povezanosti med mestom in podeželjem do spodbujanja lokalne odličnosti, okrepljenega trženja in pozicioniranja ter sodelovalno upravljanje destinacije. Nova strategija se namreč bolj kot na kvantitativno rast usmerja v rast kakovosti in dodane vrednosti.

V Kopru želijo okrepiti tudi kulturni turizem in tega nadgraditi v tesni povezavi z vrhunskimi kulturnimi prireditvami ter lokalno istrsko gastronomijo. Na področju gastronomije močno izpostavljajo oljčno olje in vino - še posebej refošk - ter lokalno pridelano hrano, hkrati pa krepijo morski in ribiški karakter destinacije. Na področju aktivnosti v naravi želijo narediti premik od trenutno prevladujočih dnevnih rekreativnih obiskovalcev k večdnevnemu aktivnemu oddihu.

Strategija poudarja tudi tematska izkustvena doživetja, potniški ladijski, športni in poslovni turizem. Koper želijo namreč v prihodnosti vzpostaviti kot butično destinacijo za poslovni turizem, predvsem za manjša kreativna poslovna srečanja in kot večjo konkurenčno podporno destinacijo za kreativne poslovne dogodke.

V strategiji poleg tega uvajajo še model geografsko-produktnih skupin, ki so mesto Koper, Kraški rob z dolino reke Rižane, deželo refoška in dolino reke Dragonje.

V sklopu nove strategije so se v Kopru povezali tudi s sosednjimi občinami. Kot so še pojasnili na koprski občini, se bodo z njimi povezovali predvsem pri promociji in razvoju skupne destinacije slovenska Istra. To območje namreč razumejo kot identitetno, produktno in geografsko zelo logično zaokroženo območje, ki je lahko močnejše s skupnim naslavljanjem izzivov, kot so desezonalizacija, zelena in digitalna transformacija, prometna povezanost, sodelovanje turizma in kmetijska ter ribištva in zagotavljanje kadrov. Ob tem bodo vzpostavljali tudi projektne in promocijske povezave z drugimi regijami v Sloveniji in čezmejno, in sicer na Hrvaškem in v Italiji.