Na vrhu gospodarstva predlagali ukrepe za zagotavljanje energetske, prehranske in kibernetske varnosti

Predstavniki gospodarstva so na tokratnem vrhu, ki ga tradicionalno organizira Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), opozorili na nujnost čim hitrejšega ukrepanja v času trenutnih gospodarskih razmer. V okviru vrha so zato oblikovali 10 ukrepov za zagotovitev stabilnega razvojnega in konkurenčnega poslovnega okolja ter energetske, prehranske in kibernetske varnosti, ki jih je ob zaključku dogodka zbranim predstavila generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal.

S področja energetske varnosti ukrepi vključujejo zagotavljanje konkurenčnega davčnega okolja, debirokratizacijo in pripravo 10-letne strategije industrijske in tehnološke politike Slovenije. Zagotoviti bi bilo treba tudi samooskrbo z električno energijo in konkurenčne cene za gospodarstvo ter razviti optimalno strategijo za slovensko energetiko do leta 2050. Treba bi bilo prenoviti nacionalni energetski in podnebni načrt za obdobje do leta 2030.

Z vidika zagotavljanja prehranske varnosti gospodarstveniki vlado pozivajo k izdelavi dolgoročne strategije zagotavljanja prehranske varnosti kot temelja izvajanja prehranskih politik v Sloveniji. Prav tako bi bilo treba zaščititi kmetijska zemljišča z omejitvijo pozidav in preprečevanjem njihovega zaraščanja ter zagotoviti surovine, ki se jih ne proizvaja v Sloveniji.

Pripraviti bi bilo treba tudi ukrepe za izgradnjo potrebne infrastrukture za zagotavljanje prehranske varnosti.

S spodbudami, predvsem za mala in srednje velika podjetja, bi bilo v obdobju od 2025 do 2027 treba zagotoviti spodbude za uvedbo ali izboljšanje zaščite na področju kibernetske varnosti. Obenem so gospodarstveniki pozvali k uvedbi obveznega predmeta s temeljnimi znanji računalništva in informatike v osnovne in srednje šole ter do leta 2028 vzpostaviti in razširiti specializirane študijske in magistrske programe s področja kibernetske varnosti.

Prihodnje leto bi bilo treba vzpostaviti še nacionalni kompetenčni center za kibernetsko varnost. Deklaracijo s predlaganimi ukrepi je Nahtigal ob koncu vrha simbolično predala podpredsednici vlade Tanji Fajon in izrazila upanje, da bo vladna stran čim prej določila sogovorce, s katerimi bodo gospodarstveniki lahko naslovili ukrepe.

V okviru vrha je potekala tudi okrogla miza, na kateri so gospodarski minister Matjaž Han, novinar časnika Delo Ali Žerdin, strokovnjak za energetiko in dolgoletni direktor Gen energije Martin Novšak, predsednik uprave družbe Panvita Toni Balažič in generalni direktor podjetja Nil Beno Ceglar spregovorili o možnostih za zagotavljanje energetske, prehranske in kibernetske varnosti.

Han in Novšak sta izrazila prepričanje, da je z vidika energetike za prihodnost najboljša kombinacija jedrske energije in obnovljivih virov energije. Žerdin je v razpravi opozoril na potencial malih modularnih reaktorjev, razvoju katerih se pozornost namenja v tujini.

Balažič je glede razmer v prehranskem sektorju opozoril, da je preveč parcialnih političnih rešitev, premalo pa poslušanja stroke. Obenem bi bilo treba delati na izboljšanju odnosov znotraj preskrbovalnih verig. Ceglar pa je glede krepitve kibernetske varnosti opozoril na potrebo po privabljanju tujih in ohranjanju domačih IKT-kadrov, podjetjem pa je predlagal ustrezno in varno infrastrukturo ter redno testiranje odpornosti na nevarnosti.