Na konferenci Urban Future predvsem o ukrepih za prilagajanje podnebnim spremembam in zelenem prehodu

Mednarodne konference, ki jo je pripravila platforma Urban Future, se udeležuje 70 predstavnikov iz 35 slovenskih podjetij in institucij. Delegacija se bo udeležila konference in dveh poslovnih forumov, podjetniki pa bodo imeli tudi številna poslovna srečanja z nizozemskimi podjetji, institucijami in odločevalci. V programu je tudi ogled primerov dobrih trajnostnih praks ter seznanitev z najnovejšimi trendi in inovacijami pri prilagajanju na podnebne spremembe in preobrazbe mest v trajnostna.

V sredo dopoldne je ob robu konference potekal tudi slovensko-nizozemski poslovni forum, na katerem so govorili predvsem o izmenjavi dobrih praks in sodelovanju na področju zelene energije, gradbeništva in prehrambene industrije. Slovenski partner konference, inštitut TVG, pa je danes pripravil poseben slovenski panel z naslovom Kako Slovenija učinkovito zmanjšuje emisije ogljikovega dioksida v grajenem prostoru, na katerem so udeležencem konference predstavili prebojne slovenske prakse na področju trajnostne gradnje. Sledil je poslovni forum o trajnostnih materialih in individualna poslovna srečanja na temo trajnostnega in bolj uspešnega posla.

Obisk slovenske delegacije na konferenci, ki se bo končala v petek, so organizirali gospodarsko in zunanje ministrstvo ter Javna agencija Spirit Slovenija v sodelovanju z inštitutom TVG, Štajersko gospodarsko zbornico - SRIP Krožno gospodarstvo in SDBP. Udeleženci konference so z dosedanjim potekom obiska delegacije zadovoljni.

Sodelovanje med Slovenijo in Nizozemsko je dobro, obstaja pa še ogromno priložnosti za izboljšanje gospodarskega sodelovanja. Tudi sedanja raven je dobra, saj menjava med državama presega dve milijardi evrov. Podjetja pa se morajo zavedati, da je nizozemski trg specifičen. Vendar se za nadaljnje sodelovanje ni bati, saj smo tudi danes videli kakšne inovativne pristope imajo nekatera slovenska podjetja.

Slovenski veleposlanik na Nizozemskem Jože Drofenik

Slovensko-nizozemskega poslovnega foruma in mednarodne konference Urban Future se je udeležilo skoraj 70 predstavnikov več kot 35 slovenskih podjetij, občin in drugih inštitucij. To je indikator, da smo dejansko na pravi poti, da smo zaznali interes slovenskega gospodarstva, zato želimo okrepiti podporo tudi v naslednjih aktivnostih. Upamo, da bo Sloveniji v prihodnje uspelo tudi gostiti tovrstno konferenco. Vsekakor smo zelo zainteresirani za spodbujanje podjetij in uvajanje novih metodologij, procesov, delovnih postopkov za uvajanje krožnega gospodarstva, kajti prehod iz linearnega v krožno gospodarstvo je ena zahtevnejših operacij, ki jih mora vsaka država članica EU sprejeti na svoj način, da torej nimamo enotne metodologije, enotnega načina, temveč moramo poiskati nek svoj način, ki bo primeren za slovensko gospodarstvo.

Predstavnica Spirit Slovenija Tanja Drobnič

Konferenca v Rotterdamu je kraj, kjer poskušamo uveljaviti in predstaviti naša prizadevanja, da bi dosegli cilje trajnostnega prehoda. Urban Future je izjemen dogodek z lastnim karakterjem, ki je napisan pravzaprav za nas in za vse tisto, kar Slovenija in vsi v Sloveniji, ki želimo trajnostno prihodnost, želi doseči. V platformi Urban Future smo našli pravega sogovornika, pravega partnerja, ki nam pomaga pri predstavitvi naših prizadevanj, naših dosežkov, naše izjemne inovativnosti, naših prispevkov, da bi zero minus tehnologije postale standard naše prihodnosti. Pomembno je poudariti tudi, da smo Slovenci dobili priložnost, da bomo gostili konferenco Urban Future v Ljubljani. Upamo, da leta 2026.

Predsednik inštituta TVG Milan Zrim

Ljubljana je dobila povabilo za obisk konference tudi z namenom, da bi bili soorganizatorji tega dogodka v letu 2026, kar je seveda velika čast. Čast za Ljubljano in pa potrditev, da je bila naša vizija, ki smo jo začeli že davnega leta 2006 in jo izpisali do leta 2025, kjer smo pravzaprav že nastavili veliko teh tematik, ki jih tukaj sedaj obravnavamo, prava. Pa tudi to, da je Ljubljana na pravi poti. Zdaj, ko nadgrajujemo vse to, lahko spoznamo nove partnerje, pripeljemo nove ideje, mogoče nadgradimo to, kar smo do zdaj naredili. Se pravi od energetskih prenov šol in vrtcev. V Ljubljani nameravamo vse strehe javnih zgradb pokriti s fotovoltaiko. Vendar imamo še druge načrte, ki so energetsko usmerjeni, npr. postavitev treh elektrarn na Ljubljanici, ki naj bi pokrile potrebe dobrega dela Ljubljane z elektriko, če bi prišlo do izpada. Skratka v tej smeri vidimo priložnost, da spoznamo mogoče tudi nove tehnologije na tem področju, ki bi nam poma olajšale vse te projekte in pa seveda kot vedno, da Ljubljano spozna čim več ljudi in se vanjo tudi radi vračajo kot turisti.

Podžupan Ljubljane Dejan Crnek

V občini Beltinci prepoznavamo po eni strani potencial, po drugi strani tudi resen izziv, kako narediti občino, pa tudi regijo bolj zeleno. Z dobrimi projekti se da marsikaj narediti. Z njimi naslavljamo tudi depopulacijo, ki je velik izziv. Naš cilj je popisati stare propadajoče stavbe in jih znova spraviti v življenje, jim dati vsebino. Še posebej pa je to pomembno v povezavi z zelenim prehodom. Na konferenci v Rotterdamu smo tudi zato, da spoznamo trajnostno naravnane materiale, tudi konopljo, ki je navsezadnje lahko tudi lokalni simbol. Naša noša je iz lana in na ta način, torej z uporabo konoplje v gradbene namene in pa tudi ostalih trajnostnih materialov, bi potem dali dodaten motiv ali pa tudi vsebino tem stavbam, ne bi jih rušili.

Župan občine Beltinci Marko Virag

Zavod za gradbeništvo Slovenije je eden izmed vodilnih inštitutov v Sloveniji, ki ima mednarodni doseg na področju razvoja novih materialov in pa seveda tudi drugih standardov in certifikacijskih služb. Pomen današnjega predavanja, ki smo ga imeli v okviru konference Urban Future v slovenskem panoju, je poudarek na standardih, ki jih je potrebno upoštevati na področju krožnega gradbeništva oziroma gradbeništva nasploh. Posebej smo se posvetili standardom pri razvoju materialov in nenazadnje tudi pri produktih. Po drugi strani sem prikazala posamezne dele, kaj pravzaprav pomeni gradbeništvo v svetovnem merilu, če upoštevamo, da je celotni svet samo osemodstotno krožen in koliko še odprtih možnosti je na področju razvoja krožnega gradbeništva. Gradbeništvo je eden izmed zelo pomembnih sektorjev, ki se navezuje na druge sektorje pri svojem delovanju, vendar hkrati je treba povedati, da je zelo velik porabnik naravnih materialov, ki presega tudi 50 odstotkov, prav tako je velik porabnik energije, saj porabi več kot 30 odstotkov vse energije in več kot 30 odstotkov vode. V veliki meri je uporabljena pitna vod. Naloga našega zavoda je, da se pri razvoju novih materialov, hkrati tudi uporabljenih tako imenovanih recikliranih materialov oz. sekundarnih surovin, ki se lahko ponovno vgrajujejo ali v nove zgradbe ali kot del nekega novega produkta, uporabijo v nadaljnjem razvoju in uporabi.

Predstavnica Zavoda za gradbeništvo (ZAG) Dragica Marinič

Veseli smo, da nam je uspelo organizirati tako močno slovensko poslovno delegacijo. Lani smo organizirali nizozemsko poslovno delegacijo v Slovenijo na področju energetike, tokrat pa smo osredotočeni na par področij, zeleno energijo, gradbeništvo, hrano, pa tudi mobilnost. Priložnosti je veliko, saj imajo slovenska podjetja izjemne izdelke in patente, ampak imajo težave pri internacionalizaciji. Nizozemci so na tem področju zelo močni in se poskusimo naučiti čim več. Po drugi strani pa je Slovenija priložnost tudi za nizozemska podjetja. Slovenija je lahko odskočna deska za nizozemska podjetja v regiji. Sinergije obstajajo, zato upam, da bomo še naprej organizirali poslovne dogodke in pomagali podjetjem, da sodelujejo.

Predsednik Slovensko-nizozemskega poslovnega kluba Marko Sladojević

Na področju uporabe zelenih tehnologij lahko pričakujemo v naslednjih naslednjih desetih letih zelo hiter in velik razvoj na področju biokompozitnih materialov, prav tako pa na samem področju varčevanja z energijo. Ti dve področji se mi zdita prednostni, in sicer prednostni na področju same zelenega prehoda v EU in zmanjševanja ogljikovega dioksida. V konzorciju TVG se trudimo dati poudarek na ti dve področji, zato z našimi partnerji v tujini hitro razvijamo različne biokompozitne materiale, hkrati pa se osredotočamo na industrijska področja, na katerih lahko poskrbimo za varčevanje z energijo in povečano uporabo, se pravi elektrifikacijo. Podjetje Nitra inženiring se ukvarja z razvojem elektronskih sistemov predvsem na področju elektrifikacije električnih avtomobilov, hkrati pa želimo razviti veliko sistemov, ki optimizirajo porabo električne energije. V to bomo vključili vključili tudi biokompozitne materiale, s tem pa na trg prinašamo popolnoma nove produkte, ki so zelo zanimivi za splošno potrošnjo.

Direktor podjetja Initra Goran Cunjak

Prihajam iz podjetja IQ Wood, ki se ukvarja z izdelavo masivnih lesenih stenskih in pa stropnih panelov. Na trg prinašamo nove rešitve, ki so popolnoma sonaravne in omogočamo najboljšo naravno klimo v bivalnih okoljih. Na konferenci smo zato, da te naše izdelke predstavimo. Slab mesec nazaj smo prejeli tudi nemško nagrado za najbolj inovativno podjetje v tej branži, German Innovation Award in smo ponosni, da smo lahko glasnik nekega zelenega prehoda v gradbeništvu in da neko majhno slovensko podjetje zmore tak potencial. Nagrado smo dobili za najtanjšo masivno leseno steno, narejeno zgolj z mozniki, brez uporabe lepil in pa brez uporabe kemikalij. V Sloveniji je vse več strank, ki so občutljive na to kakšne materiale vgrajujejo. Veseli smo, da smo lahko del te zgodbe, ker dandanes preveč govorimo samo o energetski učinkovitosti stavb, prevečkrat pa pozabljamo na to, kdo v stavbah sploh živi. To smo mi, ljudje, ki dejansko najboljše funkcioniramo, kadar smo obdani z naravnimi materiali. Mislim, da je tukaj naš prispevek lahko največji, se pravi prinašamo udobje bivanja in obkrožamo naše stranke z najbolj naravnimi materiali.

Direktor podjetja IQ Wood Martin Hladnik