Raziskovalci IJS prejeli mednarodno nagrado za inovacije s področja fuzijskih raziskav

Nagrade za inovacije na simpoziju o tehnologiji fuzije (SOFT) podeljuje Evropska komisija prek programa za raziskave in usposabljanje Euratom. Z njimi podpirajo inovativne ideje s tržnim potencialom na področju raziskav fuzijske energije.

Prvo nagrado je Evropska komisija na letošnjem simpoziju podelila slovenskim raziskovalcem z Instituta Jožef Stefan (IJS), druga nagrada je šla v Nemčijo, tretja pa v Francijo.

Material, za katerega so raziskovalci IJS prejeli prvo nagrado, je sad desetletnih raziskav skupine za fuzijske materiale z odseka za nanostrukturne materiale IJS. Skupino in omenjene raziskave je do upokojitve vodila raziskovalka Saša Novak, pred kratkim pa je vodenje skupine prevzela Petre Jenuš Belec. V raziskavi so poleg njiju sodelovali še raziskovalci Aljaž Iveković, Anže Abram, Matej Kocen, Andreja Šestan Zavašnik ter nekateri študenti.

"Ta nagrada pomeni ogromno priznanje za našo raziskovalno skupino in tudi za Slovensko fuzijsko asociacijo. Na področju, kjer vlada velika konkurenca, je bil naš material prepoznan kot izjemno obetaven z velikim inovacijskim potencialom. Z osvojitvijo te nagrade smo se uspeli postaviti na mednarodni fuzijski zemljevid," je dejala Jenuš Belec, ki je nagrado v Dublinu tudi prevzela.

Kot je pojasnila Jenuš Belec, eno od ključnih ovir hitrejšega razvoja fuzijskih elektrarn, ki bi v prihodnosti lahko proizvajale čisto energijo, podobno kot to počne Sonce, predstavlja razvoj materialov, ki bi v reaktorjih vzdržali zelo visoke toplotne obremenitve.

"Fuzijski reaktor je kot posoda, kjer so najvišje toplotne obremenitve na dnu. Trenutno za izbrani material tega dela posode velja volfram, ki je zelo odporen na visoke temperature," je pojasnila. Kljub temu pa se mu lahko v tako ekstremnih pogojih nekatere mehanske lastnosti poslabšajo, kar lahko privede do prekinitve fuzijske reakcije in povzroči neželene posledice.

Skupina za raziskave fuzijskih materialov na IJS pa je razvila material, s katerim so izboljšali mehanske lastnosti čistega volframa do te mere, da lahko prenese še višje toplotne obremenitve.

"Če se bo ta material tekom nadaljnjih testov še naprej izkazal za obetavnega, bo to pomenilo še eno stopnico višje k dejanski gradnji evropske demonstracijske fuzijske elektrarne (DEMO) in posledično en korak bližje pridobivanju električne energije s postopkom fuzije," je še poudarila.