Valentinčič za StudioEF: Izdaja obveznic dobrodošla poteza za blaginjo vseh

Izdaja obveznic za državljane, katerih vpis se je začel prejšnji teden, po Valentinčičevih besedah predstavlja pomemben korak naprej tako za razvoj slovenskega kapitalskega trga kot z vidika osebnih financ varčevalcev. "Ugotavljamo, da je interes slovenskih varčevalcev za nekatere klasične finančne inštrumente relativno omejen in da imamo teh naložb premalo, zaradi česar trpi blaginja vseh nas - posameznikov, podjetij in tudi države," je dejal.

Po njegovih besedah je razumljivo, da t. i. ljudske obveznice bolj pritegnejo starejše varčevalce. Ti imajo namreč praviloma več prihrankov, obenem pa tudi več finančnega znanja in zavedanja o negativnih posledicah odločitve, da ne vlagamo. "Kljub temu mladi tu manjkajo. Upam, da se bo država iz te izdaje kaj naučila in prihodnje načrtovala tudi z mislijo na mlade," je dejal ter pri tem izpostavil pomen drugačne komunikacije za mlajšo ciljno skupino in čim bolj enostavnih administrativnih postopkov.

Mejo, do katere donos na takšne oblike finančnih instrumentov ni obdavčen, bi bilo po njegovem mnenju smiselno postaviti višje. Pri obveznicah za državljane je določena pri tisoč evrih, kar pomeni približno 30.000 evrov vložka.

Letna obrestna mera teh obveznic z ročnostjo tri leta je 3,4-odstotna. To je po Valentinčičevem mnenju za tako varen finančni instrument precej ugodno. "Sploh ob upoštevanju tveganja," je dodal.

V StudiuEF je beseda tekla tudi o analizi poročil podjetij o poslovanju, s čimer se med drugim ukvarja Valentinčič. Pri tem mu je v pomoč vedenjski laboratorij ekonomske fakultete, ki z opremo za merjenje fizioloških signalov omogoča interdisciplinarno eksperimentalno raziskovanje človeškega vedenja. Tako je mogoče denimo meriti čustveni odziv na obrazu in očesno dejavnost.

Kot je pojasnil Valentinčič, lahko v vedenjskem laboratoriju v praksi preverjajo, ali bralci poslovnih poročil vidijo tisto, kar želijo avtorji poročil. Tako je mogoče izboljšati način podajanja teh podatkov.

"Razvoj finančnega poročanja je šel namreč v smer izboljševanja računovodskih standardov, kar je vodilo v veliko povečanje obsega poslovnih poročil. Britanski regulator je denimo že pred leti opozoril, da postajajo ta poročila neobvladljiva," je dejal.

Vendar pa ni videti, da bi se skupaj z obsegom letnih poročil povečevala tudi korist za vlagatelje. "Potencial za izboljšanje na tem področju torej obstaja. Kako točno ga bomo udejanjili, pa je treba še doreči, pri čemer nam bodo v pomoč tudi orodja na podlagi umetne inteligence," je povedal.