Digitalne veščine za varno uporabo IKT in zaščito podatkov lani imela več kot polovica prebivalcev

Vsaj osnovne digitalne veščine je v Sloveniji v letu 2023 imelo 47 odstotkov oseb, starih od 16 do 74 let. Med mladimi od 16 do 24 let je delež znašal 73 odstotkov, kažejo podatki Sursa.

Digitalne veščine za varno uporabo informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT) in zaščito podatkov je v lanskem letu imelo 56 odstotkov prebivalcev, starih od 16 do 74 let. Zelo dobro razvite veščine je imelo 29 odstotkov oseb, pri 27 odstotkih pa so bile tovrstne veščine na osnovni ravni. Med državami EU je bil delež prebivalcev z zelo dobro razvitimi veščinami največji na Nizozemskem (77 odstotkov), najmanjši pa v v Bolgariji (16 odstotkov).

V prejšnjem letu je 21 odstotkov podjetij z 10 ali več zaposlenimi in samozaposlenimi plačevalo za spletno oglaševanje. Najpogosteje uporabljena metoda je bila kontekstualno oglaševanje, ki temelji na vsebini spletne strani ali iskanih ključnih besedah, sledila je metoda, ki temelji na sledenju geolokacije uporabnikov interneta, nato metoda, temelječa na sledenju preteklih aktivnosti ali profila uporabnikov interneta, ter druge.

Več kot tretjina oz. 34 odstotkov oseb je zavrnilo uporabo osebnih podatkov za namene oglaševanja, 29 odstotkov jih je omejilo oz. zavrnilo dostop do svoje geografske lokacije, 21 odstotkov pa dostop do svojega profila ali vsebine na družbenih medijih oz. do prostora za hrambo podatkov na internetu v skupni uporabi. 23 odstotkov prebivalcev je spremenilo nastavitve v internetnem brskalniku, da bi omejili ali preprečili število namestitev piškotkov.

Več kot polovica jih je bila zelo ali nekoliko zaskrbljena, ker se njihove internetne aktivnosti spremljajo z namenom, da bi jim posredovali prilagojene oglase. 37 odstotkov pa jih te skrbi ni imelo.

Kot so poudarili na Sursu, je varnost osebnih podatkov na internetu med drugim mogoče zagotoviti z uporabo digitalnega potrdila oz. certifikata ali mobilne identitete. Eno od omenjenih elektronskih identifikacij je v prvem četrtletju 2023 imelo 46 odstotkov prebivalcev. 36 odstotkov jih jo je uporabilo za dostop do spletnih storitev za zasebne namene v zadnjih 12 mesecih pred anketiranjem. Med državami EU je bil delež takih največji na Danskem in Norveškem, ki je pri obeh znašal 98 odstotkov.

22 odstotkov prebivalcev je digitalno potrdilo ali mobilno identiteto uporabilo za storitve slovenskih javnih ustanov, npr. oddajo vloge za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, 24 odstotkov za storitve komercialnih ponudnikov, kot je dostop do e-bančništva, in dva odstotka za storitve javnih ustanov drugih evropskih držav.

Digitalnega potrdila oz. certifikata ali mobilne identitete za dostop do spletnih storitev ni uporabljalo 55 odstotkov prebivalcev. Razlogi za neuporabo so bili različni. 81 odstotkov neuporabnikov ni imelo digitalnega potrdila ali mobilne identitete, 38 odstotkov jih zanj še ni slišalo, 15 odstotkov jih sploh ni dostopalo do spletnih storitev, ki ga zahtevajo. Le en odstotek prebivalcev se je pri uporabi digitalnega potrdila srečal s tehničnimi težavami in enak delež jih je imel pomisleke zaradi varnosti, npr. varstva osebnih podatkov, še kažejo podatki Sursa.