Projekt izbora najbolj inovativnih živil praznuje desetletnico

Nagrade za najbolj inovativna živila so prejeli linija pijač Dana Mineral brez sladkorja in sladil, Sparov jesenski kruh, Kmečka pekarna podjetnice Janje Metličar za linijo testenin iz črne soje Poljka, linija jogurtov v lončku Ego iz Ljubljanskih mlekarn, kefir Krepki suhec z dodanimi beljakovinami Mlekarne Krepko, burek s čičerikino kremo iz Pekarne Pečjak in Grashke, enolončnica s čičeriko Ete Kamnik, namaz lečin tatar znamke Argeta družbe Atlantic Droga Kolinska in prosena kaša z jabolki iz Mercatorja IP.

Posebno nagrado za inovativnost pri izboljševanju sestave živil sta prejela Don Don in Lidl za proteinski kruh brez kvasa, posebno nagrado s področja trajnosti pa Bevo za rastlinska 'rebrca' Juicy Marbles.

Inštitut je nagrade za inovativnost podelil 10. leto zapored. Njegov direktor Igor Pravst je povedal, da so v tem času nagradili približno 100 inovativnih živil in večina je še vedno prisotna na trgu. "Prav to je za nas ključen dolgoročen pokazatelj o uspešnosti projekta," je dejal.

Pomembno se mu zdi, da imamo ozaveščene potrošnike. "Po eni strani moramo potrošnike naučiti, da bodo iskali živila z ugodno hranilno sestavo, po drugi strani pa moramo poskrbeti, da bodo takšna živila na voljo najširši javnosti po dostopnih cenah," je dejal. Prav slednje postaja vse večji izziv, zato se mu zdi pomembno, da izboljševanje sestave živil ne zajema le nišnih, pogosto dražjih proizvodov, temveč tudi ugodnejša živila z večjimi tržnimi deleži.

Projekt že od začetka leta 2015 sofinancira ministrstvo za zdravje. Generalna direktorica direktorata za javno zdravje na ministrstvu Vesna Marinko ga je označila za primer odličnega sodelovanja in vključevanja priporočil zdravstvene in prehranske stroke v razvoj kakovostnih, zdravju koristnih živil, ki so del varovalne prehrane. "To nas ščiti pred sodobnimi civilizacijskimi boleznimi," je dejala.

Veseli jo, da ima slovenska živilska industrija poleg ekonomskega vidika tudi posluh za razvoj zdravju podpornih izdelkov. Omenila je raziskave, po katerih se količina soli v prehrani Slovencev zmanjšuje, ter dodala, da v sodelovanju z ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pripravljajo uredbo o dodatnem označevanju živil s simbolom Dobra izbira.

Državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu Eva Knez je dodala, da proizvajalci z razvojem novih in nadgradnjo obstoječih živil prispevajo ne le k bolj zdravi in trajnostni ponudbi domačih živil na slovenskem trgu, pač pa tudi k obdelanosti slovenskega podeželja ter k rasti kmetijsko-živilskega sektorja in domačega gospodarstva.

Slovenska živilsko-predelovalna podjetja izvažajo skoraj 35 odstotkov proizvodnje, rast izvoza pa je po njenih besedah pogojena tudi z razvojem novih, inovativnih živil. Slovenija zaradi svojih naravnih danosti nikoli ne bo velika izvoznica poceni hrane, lahko pa postane pomemben akter tudi na mednarodnih trgih, ko govorimo o živilih z visoko dodano vrednostjo, ki so kakovostna in inovativna, se pravi drugačna, je dejala Knez.

Nagrade za inovacije desetletja je prejelo deset podjetij za živila, ki so bila v obdobju od leta 2015 nagrajena kot inovativna živila leta in po oceni strokovne skupine ter potrošnikov najbolj izstopajo v svoji skupini. To so Mlekarna Celeia, Ljubljanske mlekarne, podjetje BMM, Rangus, Žito, Don Don Pekarne Grosuplje, Mercator IP, Eta Kamnik in Delamaris. Posebno jubilejno nagrado je prejela pekarna Spar za inovativnost pri izboljševanju sestave kruhov.

Inštitut proizvajalcem nagrajenih živil omogoča uporabo posebnega znaka projekta, tako pri označevanju kot oglaševanju nagrajenih živil. Uporaba znaka projekta Inovativna živila je zanje brezplačna.

Razpis za Najbolj inovativna živila leta 2025 bo inštitut objavil v drugi polovici letošnjega leta.