V Škocjanskih jamah obeležujejo 200-letnico prve turistične poti

"Podatke o številu obiskovalcev vodimo v zadnjih nekaj letih. Pred desetimi leti je bilo obiskovalcev 100.000, v rekordnem letu 2019 pa več kot 200.000. Čas covida-19 nas je potem opozoril, da je precej lepši ogled tedaj, ko so skupine precej manjše. Zato smo se pred dvema letoma odločili za omejevanje obiska," je ob robu prireditve za STA povedal direktor Parka Škocjanske jame Stojan Ščuka.

Na vrhuncu poletne turistične sezone si lahko sedaj Škocjanske jame ogleda največ 1200 obiskovalcev na dan. S tem načinom so zadovoljni tudi obiskovalci, saj so skupine obiskovalcev manjše in se jim lahko vodniki bolj posvetijo.

Turizem je bil posledica raziskovanja Škocjanskih jam in se je proti koncu 19. stoletja precej razvil, je povedal Borut Peric iz Parka Škocjanske jame. V obdobju do prve svetovne vojne je bilo zgrajenih in urejenih več kot deset kilometrov poti in tudi ostala infrastruktura, kot so razgledišča, ploščadi, mostovi in ograje.

Škocjanske jame so edinstven naravni pojav, delo reke Reke. Reka izvira v vznožju Snežnika in teče po površju okoli 55 kilometrov. Ko doseže Kras, ozemlje iz apnenca, svoje struge ne poglablja več le mehansko (erozijsko), ampak tudi korozijsko - raztaplja apnenec.

Prvi pisni viri o Škocjanskih jamah izvirajo iz 2. stoletja pred našim štetjem. Janez Vajkard Valvasor leta 1689 opisuje ponor Reke in njen podzemeljski tok. V 19. stoletju so pričeli načrtne raziskave Škocjanskih jam in leta 1890 prišli do Mrtvega jezera. Zgodnja prisotnost človeka v jamah na škocjanskem krasu se kaže v arheoloških najdbah iz bakrene in zgodnje bronaste dobe izpred 5000-3700 let.

Težko pa je določiti, kdaj se je začel pravi turizem v Škocjanskih jamah. Po starejših navedbah v literaturi je dal deželni svetnik Matej Tominc (po njem se imenuje Tominčeva jama) leta 1819 narediti (po drugih virih pa popraviti oziroma obnoviti) stopnice do dna Velike doline. Ob tej priložnosti so 1. januarja 1819 pričeli voditi vpisno knjigo obiskovalcev. Ta datum štejejo za začetek sodobnega turizma v Škocjanskih jamah.

"Pred nekaj leti je bil odkrit Skriti rov, ki še do danes ni dokončno popis in evidentiran. Vendar to ni tisti del, ki je predviden za turistični obisk," je o zadnjih novih odkritjih povedal direktor. Borut Peric pa je dodal, da se trudijo raziskati tudi tiste dele jame, ki so dostopni le po vodni poti, torej s plavanjem preko sifonov. Vendar so takšni potopi in raziskovanje pravi logistični podvig ob pravih vremenskih pogojih.

Škocjanske jame bi na tak način lahko povezali s Kačno jamo in ostalimi jamami, skozi katere tudi teče reka Reka. Tako bi nastal jamski sistem, dolg več deset kilometrov. "Vendar mislim, da je kar prav, da ostane to dolgo časa skrivnost, da narava obrži tudi kaj zase," je še dejal.