Slovenska podjetja izvajajo projekte za zeleni prehod, a opozarjajo na ovire

"Slovenska industrija se velikokrat sooča z očitki ali morda celo stereotipi, da premalo dela v smeri zelenega prehoda, energetske učinkovitosti in ogljične nevtralnosti. Vendar anketa, ki smo jo naredili med podjetji, te stereotipe demantira," je, kot so sporočili iz GZS, na posvetu povedala generalna direktorica zbornice Vesna Nahtigal. Ob tem je znova poudarila, da je cilj gospodarstva, da NEPN vsebuje take ukrepe, ki bodo industriji zagotovili stabilen in konkurenčen vir energije.

Na omenjeno anketo GZS je odgovorilo 211 podjetij, ki skupaj zaposlujejo več kot 52.000 ljudi. Od anketiranih družb je bilo 35 odstotkov velikih.

Tri četrtine teh podjetij že izvaja projekte zelenega prehoda, so zapisali na GZS. Pri tem prednjačijo velika podjetja. Vprašane družbe so skupaj v zeleni prehod vložile okoli 200 milijonov evrov, v načrtu pa imajo še za 300 milijonov evrov naložb.

Večina podjetij izvaja projekte energetske učinkovitosti, zamenjave energentov, ponovne uporabe surovin, spremembe tehnologij idr. Od sodelujočih podjetij jih 68 odstotkov uporablja kot energent elektriko, 28 odstotkov pa jo že sami proizvajajo, predvsem s pomočjo sonca. Tretjina podjetij načrtuje elektrifikacijo procesov, pri tem pa po pojasnilih GZS izpostavljajo pomanjkanje tehnologij na trgu, ki bi omogočile nadomestitev fosilnih goriv.

Kot siceršnja ozka grla za izvedbo zelenega prehoda so podjetja navedla financiranje oz. pomanjkanje javnih razpisov za ta namen, dolgotrajne postopke umeščanja v prostor in pridobivanje okoljevarstvenih dovoljenj, nejasno zakonodajo, pomanjkanje kadrov in znanj.

Glede financiranja so predstavniki ministrstva za okolje, podnebje in energijo na posvetu napovedali, da bo v kratkem na razpolago 26 milijonov evrov iz podnebnega sklada. Za projekte zelenega prehoda v gospodarstvu je na voljo tudi 40 milijonov evrov iz načrta za okrevanje in odpornost. Poleg tega so vladni predstavniki po navedbah GZS na posvetu napovedali, da gospodarsko ministrstvo prihodnje leto načrtuje večji ukrep, ki bo prijaviteljem ponujal subvencijo do 1,9 milijona evrov za posamezen projekt.

Pripravljavci NEPN na vladni strani so napovedali tudi, da bo v prihodnje na voljo posebna pisarna oz. kontaktna točka, kjer bodo pomagali podjetjem pri identifikaciji in prijavi na ustrezne razpise. NEPN predvideva tudi ukrepe za hitrejše in poenostavljeno umeščanje v prostor za obnovljive vire.

Udeleženci posveta, ki se ga je po navedbah GZS udeležilo veliko število predstavnikov podjetij, so v razpravi sicer izpostavili napredek v prenovljenem NEPN, ki da bolj upošteva specifike Slovenije, torej hidroenergijo in biomaso.

Pohvalili so tudi pospešitev postopkov na področju načrtovanja in izgradnje nove krške nuklearke. Izpostavili so potrebo po strategiji za energetski prehod energetsko intenzivne industrije in po večji preglednosti vseh dajatev in prispevkov na področju energetike, okolja in podnebja ter kam se ta sredstva stekajo, koliko znašajo in kakšna je struktura porabe teh sredstev.

Posveta se je udeležil tudi minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer. Ta se zaveda, da bo za zeleni prehod treba sprejemati hitre in ciljane ukrepe, ki ne bodo vedno dobro sprejeti v javnosti.

"Slovenija seveda ne bo rešila podnebne krize globalno, mora pa opraviti svoj del naloge. Zato je najbolj smiselno, da sami najdemo pot, konsenz, ki bo čim bolj uravnotežen z vidika vseh deležnikov, tudi gospodarstva," so Kumra citirali na zbornici.