Tehnološki forum: Slovenija potrebuje nov razvojni model

Kot so po dogodku, ki je potekal v Ljubljani, sporočili iz lani jeseni ustanovljenega foruma, je Slovenija v obdobju 2000-2008 uspešno zmanjševala razvojni zaostanek za najnaprednejšimi članicami EU, posledično se je višal tudi standard prebivalcev. A finančna kriza je ta trend postavila na glavo. "Če smo bili leta 2004 najbolj razvita nova članica EU, sta nas Češka in Ciper že prehitela, Estonija in Litva pa nas bosta vsak čas," so poudarili.

Skladno s tem so se zavzeli za "bistveno spremembo slovenskega razvojnega modela". Država in podjetja se bodo morali osredotočiti na povečanje visokotehnološkega sektorja, s čimer se bo okrepilo dodano vrednost gospodarstva, ustvarilo nova delovna mesta z nadpovprečnimi plačami, posledično pa povečalo ekonomsko in socialno blaginjo v državi, so nanizali.

Država za tehnološki preboj po njihovem prepričanju potrebuje celostno strategijo, ki mora vključevati tri elemente: spodbujanje uspeha z lastnim delom, celosten razvoj kadrov ter digitalizacijo, debirokratizacijo in izboljšanje poslovnega okolja.

V zvezi s spodbujanjem uspeha z lastnim delom so opozorili, da slovenski davčni sistem ni pravičen ter se zavzeli za bolj stimulativno obdavčitev dela v obliki zamrznitve rasti prispevkov za socialno varstvo pri višjih plačah, kar da bo visokotehnološkim podjetjem omogočilo bolj uspešno tekmovanje pri pridobivanju visoko usposobljenega kadra na globalnem trgu, prebivalcem Slovenije, ki si želijo uspeti z lastnim delom, pa prineslo višje plače.

Predlagajo tudi ureditev področja solastništva zaposlenih v podjetjih, predvsem zakonodaje na področju opcijskega nagrajevanja, kar naj bi prineslo delitev dobička med zaposlene, naklonjeni pa so še občutnemu povišanju vlaganj tveganega kapitala v slovenska podjetja, kar naj bi povzročilo nastanek novih visokotehnoloških podjetij in mladim podjetnikom dalo večje možnosti za uspeh.

V zvezi s celostnim razvojem kadrov so v Tehnološkem forumu opozorili, da je globalno tekmovanje za pridobivanje kakovostnih kadrov ostro in se bo v prihodnosti zaradi staranja in upadanja prebivalstva na svetovni ravni še zaostrovalo.

Glede na to, da Slovenija po nekaterih ocenah vsako leto potrebuje 5000 novih IKT-strokovnjakov, mora nujno ukrepati, so pozvali. Pripraviti mora celostno strategijo izobraževanja kadra za potrebe prihodnosti, poglobiti mora sodelovanje med gospodarstvom in univerzami, ki bo omogočilo nove razvojne preboje na področju visoke tehnologije, olajšati mora zaposlovanje visokokvalificiranih tujcev in izvesti "prestrukturiranje" delovne sile, to je prebivalcem Slovenije dati možnost dodatnega izobraževanja in pridobitve veščin, po katerih je povpraševanje.

Na področju digitalizacije, debirokratizacije in izboljšanja poslovnega okolja pa mora država po njihovih besedah pospešiti digitalizacijo države in javnih storitev. Čim hitreje mora uvesti e-notarja, ki bo poenostavil poslovanje podjetij tako s tujimi vlagatelji kot z domačo javno upravo.

Zavzemajo se še za uveljavitev t. i. poenostavljene delniške družbe, ki da bi zmanjšala birokratsko breme pri ustanavljanju novih zagonskih podjetij, omogočila lažje investiranje v takšna podjetja in lažjo udeležbo zaposlenih pri dobičku teh podjetij.

Tehnološki forum je septembra lani ustanovilo 19 podjetij, in sicer z namenom zagovarjanja ukrepov, ki bi povečali visokotehnološki sektor v Sloveniji. Trenutno šteje 25 članov, gre za visokotehnološka podjetja, zagonska podjetja, vlagatelje in podporna podjetja, ki sodelujejo s sektorjem.