V Celju prihodnji teden sejemski trojček avto-transportne industrije

Sejma avtomobilske in transportne industrije v Celju pripravljajo vsako drugo leto, letos pa bosta zaradi epidemije potekla prvič po štirih letih. Tudi tokrat se bodo obiskovalci na njih lahko seznanili z novimi trendi gospodarskih in dostavnih vozil, opreme in logistike, pa tudi novosti s področja avtoservisne dejavnosti in avtomobilizma.

Kot je pred odprtjem že tretjega letošnjega sejemskega niza povedal izvršni direktor družbe Celjski sejem Robert Otorepec, so se za istočasno izvedbo dodatnega sejma komunalne opreme odločili, ker se velik del razstavnega programa prekriva, saj je veliko gospodarskih vozil namenjenih tudi komunalnim dejavnostim.

Po besedah vodje majskih sejmov Renate Košenina gre pri obeh že ustaljenih sejmih za edina tovrstna v Sloveniji in širši regiji, enako velja tudi za novega, na katerem pričakujejo precej obiskovalcev iz držav nekdanje Jugoslavije. Sejmi bodo sicer namenjeni stroki in podjetjem, v ospredju pa bodo zlasti okoljski vidiki ter alternativni načini pogona tovornih vozil.

"Po napovedih proizvajalcev bodo do leta 2030 tudi tovorna vozila že dosegla ogljično nevtralnost, zato bodo primeri takšnih električnih avtobusov, tovornjakov in kombiniranih vozil predstavljeni na sejmu," je dodala Košenina in ob tem povedala, da so udeležbo na dogodku potrdile skoraj vse znamke težkih gospodarskih vozil.

V spremljevalnem programu so se skupaj s partnerji osredotočili na strokovno javnost, za katero so pripravili tudi nekatere zanimivosti. Med drugim bodo lahko testirali nekaj gospodarskih vozil ter se preskusili s simulatorjem varjenja in vožnje. Del razstavnega prostora bo na voljo tudi Agenciji za varnost prometa (AVP), v soboto pa bo poteklo še tradicionalno srečanje šoferk, ki se bodo merile v spretnostni vožnji z ovirami.

Kot je pred prvo izvedbo sejma Komot dejal direktor Zbornice komunalnega gospodarstva Sebastijan Zupanc, paradigma EU na področju varovanja okolja tudi njihovi dejavnosti narekuje premike tako na tehnološki kot na organizacijski in informacijski ravni.

"Zadnja leta smo priča tehnološkemu razcvetu podpornih služb na področju komunale. Robotika, digitalizacija in satelitska tehnologija pri odkrivanju vodovodnih okvar so danes že nekaj vsakdanjega v Sloveniji. Vseeno je treba slediti najnovejšim tehnološkim trendom, hkrati pa kot nekdanja država Jugoslavije čutimo odgovornost, da glas o novostih razširimo tudi med naše kolege v državah Zahodnega Balkana," je razloge za mednarodno komponento sejma pojasnil Zupanc.

Po besedah predsednika sekcije za promet pri OZS Petra Piška so sejmi pomembni tudi za njihovo področje, pri čemer je opozoril, da logistika pomeni 17 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) v Sloveniji.

Ob tem je opozoril, da veliko govorimo o zelenem prehodu, pri čemer pa zanj premalo naredimo, saj je vse, kar je zeleno, po njegovem v Sloveniji še zelo drago, medtem ko imajo Nemčija in druge napredne evropske države že zelo dobro razdelane strategije na tem področju. "Upam, da bo politika vendarle resno pristopila k temu vprašanju tudi pri nas," je še dodal Pišek.