Ob vedno več kibernetskih grožnjah pri Telekomu Slovenije poudarjajo pomen preventive

"Izpostavljenost kibernetskim tveganjem se iz leta v leto veča, na eni strani zaradi vedno večje digitalizacije, na drugi pa zaradi vedno bolj sofisticiranih orodij," je na srečanju Telekoma Slovenije z novinarji o trendih na področju kibernetske varnosti in pomenu celovite skrbi za varnost opozorila članica uprave Telekoma Slovenije, pristojna za tehnologijo, Vesna Prodnik. Po nekaterih podatkih se je število groženj s predlanskega na lansko leto povečalo za 20 odstotkov.

Telekom Slovenije je del slovenske kritične infrastrukture, zato posvečajo posebno pozornost kibernetski odpornosti. Ključno za zagotavljanje odpornosti, pa je tudi preventiva, je pojasnila. Pomemben vidik preventive po besedah Prodnikove predstavlja osveščanje uporabnikov, kako se čim bolj previdno obnašati v digitalnem okolju.

Kibernetska varnost postaja globalni posel, ker ljudje v digitalnem okolju puščajo veliko podatkov, kar nepridipravi radi izkoriščajo, je dejal direktor Operativno-storitvenega centra pri Telekomu Slovenije Janez Anžič. Deset let nazaj so kibernetski napadi povzročili za slabih 100 milijonov poslovnih škod, po napovedih se bo v letu 2030 ta škoda gibala v stotinah milijard. Če smo zdaj na globalni ravni priča napadom na pol minute, se bodo v 2030 ti napadi dogajali na sekunde, je opozoril.

Ob tem je izpostavil, da je v verigi kibernetske varnosti človek najšibkejši člen. "Lahko postavimo še toliko strojev in tehnologij, če pa bomo imeli v ozadju nekega nejevernega Tomaža, ki bo kliknil neko zadevo, potem nismo veliko naredili," je bil jasen. Zato je ozaveščanje uporabnikov ključnega pomena.

Pri Telekomu Slovenije so zato leta 2018 vzpostavili operativni center kibernetske varnosti. V centru po Anžičevih delujejo osebe, ki so ustrezno ozaveščene, izobražene in kompetentne, center stalno sodeluje na mednarodnih vajah na teh področjih, tako da je v dobri kondiciji.

Vzpostavili so tudi posebno odzivno skupino, ki ukrepa v primeru napada in poskuša zajeziti škodo pri uporabniku.

V centru kibernetske varnosti deluje 19 zaposlenih, med njimi so tudi takšni, ki se ukvarjajo z naprednejšimi kibernetskimi zadevami in forenzičnimi raziskavami, je predstavil vodja centra Rok Peršak. Člane ekipe tudi dodatno izobražujejo in certificirajo.

Ekipa centra ob pomoči sodobne tehnologije varnostne dogodke 24 ur na dan in vse dni v letu podrobno spremlja, analizira in ocenjuje informacije, ki jih z različnih virov prejemajo glede potencialnih groženj, je pojasnil.

Po podatkih Telekoma Slovenije so bili lani med najpogostejšimi načini kibernetskih napadov napadi z zlonamerno programsko opremo in izsiljevalskimi virusi. Te napadalci žrtvi največkrat dostavijo s pomočjo spletnega ribarjenja oziroma phishinga ali prek ranljivosti strojne in programske opreme.

Med nepridipravi so še vedno priljubljene tudi t. i. direktorske prevare za preusmeritev plačil na svoje račune, stalnica so tudi napadi DDoS (porazdeljeno onemogočanje storitev) ter skeniranje omrežij in iskanje varnostnih ranljivosti.

Stopnja zavesti glede kibernetske varnosti med prebivalci Slovenije ni slaba, prejela bi akademsko oceno sedem ali osem, je dejal strokovnjak za kibernetsko varnost in etični heker Dalibor Vukovič. Stanje se izboljšuje, ker se s pomočjo raznih evropskih projektov družba vedno bolj zaveda pomena kibernetske varnosti. "Še pred leti smo mi nagovarjali stranke, zdaj pa se same obračajo na nas z vprašanji glede varnosti," je pojasnil.

V Sloveniji imamo tako organizacije in podjetja, ki so dobro ozaveščena in imajo najvišji nivo varovanja, so pa tudi podjetja z zastarelo in neustrezno tehnologijo. Tudi Vukovič je poudaril pomen preventive in pojasnil, da etični hekerji s soglasjem podjetja vdirajo v sisteme z enakimi orodji in metodami kot nepridipravi ter tako testirajo sistem. Nato pripravijo poročilo, na podlagi katerega lahko podjetje sanira svoje varnostne luknje.