Javnofinančni primanjkljaj lani po prvih izračunih pri 2,8 odstotka BDP

Prihodki državnega proračuna so lani znašali 12,3 milijarde evrov, odhodki pa 13,7 milijarde evrov. Proračunski primanjkljaj je tako znašal nekaj manj kot 1,4 milijarde evrov oz. 2,4 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). To je 1,3 milijarde evrov oz. 2,8 odstotne točke ugodneje kot leta 2021, so danes sporočili s finančnega ministrstva.

Prihodki občin so se glede na leto 2021 povečali za 11,4 odstotka na 2,8 milijarde evrov, odhodki pa so bili, predvsem na račun rasti investicij in investicijskih transferjev, višji za 17,6 odstotka in so znašali 2,9 milijarde evrov. Investicijska dejavnost občin se je glede na leto 2021 povečala za 36 odstotkov na 1,2 milijarde evrov. Primanjkljaj občin je lani po predhodni oceni znašal 104 milijone evrov.

Zdravstvena blagajna je imela lani 3,9 milijarde evrov prihodkov in 4,1 milijarde evrov odhodkov, leto pa je zaključila s 133 milijonov evrov primanjkljaja po denarnem toku. Primanjkljaja je bilo tako za 60 milijonov evrov manj, kot ga je predvideval rebalans finančnega načrta Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

K ugodnejši realizaciji zdravstvene blagajne sta po pojasnilih finančnega ministrstva prispevali 7,3-odstotna rast socialnih prispevkov in osemodstotna rast transferjev iz državnega proračuna. Slednji so bili namenjeni predvsem financiranju ukrepov za blaženje posledic epidemije covida-19 in zdravstvenih storitev, ki so bile opravljene poleg rednega obsega dela.

Poslovanje pokojninske blagajne je bilo uravnoteženo - prihodki in odhodki Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje so se lani povečali za 8,2 odstotka na 6,7 milijarde evrov. Prihodki od socialnih prispevkov so bili za 7,2 odstotka višji kot leto prej, prav tako je zavod prejel za 11,5 odstotka višji transfer iz državnega proračuna. Lani je namreč prišlo tako do redne kot tudi izredne uskladitve pokojnin, kar je vplivalo na rast izdatkov pokojninske blagajne.

Državni proračun je lani beležil nižji primanjkljaj kot leta 2021, občinske proračune je zaznamovala močna rast investicij, poslovanje zdravstvene blagajne je bilo boljše od načrtov, pokojninska blagajna pa je bila ob koncu leta uravnotežena, so položaj v vseh štirih blagajnah javnega financiranja povzeli na ministrstvu. javnofinančni primanjkljaj je bil z 1,6 milijarde evrov za 1,3 milijarde evrov nižji kot leta 2021.

Tudi leta 2022 je bil največji delež odhodkov konsolidiranih izdatkov štirih blagajn namenjen področju socialne varnosti, in sicer 8,8 milijarde evrov oz. 35,4 odstotka vseh odhodkov.

Dolg državnega proračuna je konec lanskega leta znašal 37,8 milijarde evrov, kar je 280 milijonov evrov manj kot četrtletje pred tem. Stanje prostih denarnih sredstev je znašalo štiri milijarde evrov.