Na okrogli mizi poudarili, da faktor vpliva znanstvenih revij ne odraža kakovosti raziskovalca

Faktor vpliva je razmerje med številom citatov iz člankov znanstvene revije ter številom vseh člankov v reviji. V znanosti velja, da večji kot je faktor vpliva, vplivnejša in pomembnejša je revija.

Direktor ARRS Mitja Lainščak je po okrogli mizi za STA dejal, da je treba ločiti, kaj faktor vpliva pove o reviji in kaj pove, če je raziskovalec objavil v tej reviji. Faktor vpliva namreč odraža kakovost revije, ne pa tudi kakovosti raziskovalca, je povedal. "Objavite lahko v različnih revijah, ampak za raziskovalce je bolj važno, kako je njihovo delo spremenilo okolje ali odmevalo v javnosti," je dejal.

Meni, da je treba stremeti k temu, da imamo v Sloveniji revije, ki slovenskim znanstvenikom omogočajo objave in so mednarodno priznane. "Po drugi strani pa publiciranje od nas zahteva, da so naša dela dovolj prodorna in odmevna, tudi mednarodno," je povedal.

Na okrogli mizi so med drugim sodelovali glavni uredniki treh slovenskih revij, ki že imajo faktor vpliva. Glavni urednik revije Radiology and Oncology Gregor Serša je dejal, da njihov faktor vpliva iz leta v leto raste, glavni izziv pa vidi v pomanjkanju recenzentov. Faktor vpliva revije Acta Histriae, ki jo ureja glavni urednik Darko Darovec, pa se skozi leta spreminja.

Glavna urednica revije Studia universitatis hereditati Zrinka Mileusnić je povedala, da njihova revija nima faktorja vpliva. Ob tem je opozorila, da imajo različna raziskovalna področja različna mesta, kjer objavljajo izsledke svojih raziskav. "Mi prihajajmo s področja humanistike, to pomeni, da imamo velik poudarek na objavah v znanstvenih monografijah, za razliko od naravoslovja, ki največ objavlja v revijah z visokim faktorjem vpliva," je po okrogli mizi povedala za STA. Prepričana je, da bi se ob vrednotenju znanstvenega dela moralo upoštevati oboje in ne le "visoko rangirane revije".

Direktor Centralne tehnične knjižnice Univerze v Ljubljani Miro Pušnik meni, da bi morali raziskovalci začeti iskati skupne rešitve. "Da bi navzven nastopili enotno in s tem povečali vidnost," je povedal. Rešitev vidi tudi v skupni nacionalni platformi, kjer bi lahko slovenski raziskovalci objavljali znanstvene članke. Platforma pa bi omogočala tudi recenzente in tehnične rešitve.

Podobno platformo pripravlja Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK). Pomočnica ravnatelja za vodenje strokovnega dela v NUK Ines Vodopivec je povedala, da so v sistem za varno arhiviranje oddanega gradiva SVAROG vključene vse revije, ki jih financira ARRS. Podpirajo tudi založniško produkcijo, kjer obstaja možnost razvoja tudi za znanstveni del.

Združevanja različnih znanosti v skupen znanstveni portal ne vidi. "Ker so specifike zelo različne in bi morda veljalo razmisliti o združevanju na ravni posameznih znanstvenih disciplin," je opozorila.

Na okrogli mizi sta sodelovala tudi direktor akademskih zadev v podjetju Springer Nature Arend Kuester in glavni urednik revije Acta Geotechnica Slovenica Borut Macuh.