Dogodek AmCham: Trajnost je edina možna strategija
Ljubljana, 30. novembra - Trajnost je edina možna strategija, so se strinjali sodelujoči na dogodku AmCham Slovenija na temo pomena trajnosti. Zeleni prehod je pomembna priložnost tudi za Slovenijo, je bilo slišati iz vrst gospodarstva. Na vladni strani pa verjamejo, da bo pomembno podporo gospodarstvu v tem smislu prineslo novo ministrstvo za okolje, podnebje in energijo.
Direktorica za trajnostni razvoj v oddelku Audit & Assurance v Deloittu za osrednjo Evropo in sopredsedujoča komisiji ameriške gospodarske zbornice AmCham Slovenija za trajnostno rast Mojca Markizeti je na dogodku v Ljubljani uvodoma opozorila na pomen ESG (okoljskih, družbenih in korporativnih meril) za gospodarstvo. V gospodarstvu se po njenih besedah dogaja "velikanska transformacija", saj se morajo podjetja v času podnebnih sprememb, če hočejo preživeti, prilagoditi.
To po njenih besedah predstavlja pomembno priložnost za Slovenijo. Veliko držav okoli nas je že zavihalo rokave, je opozorila, pri tem pa spomnila, da mora svojo vlogo odigrati tudi država.
Slovenija si je doseganje ničelne stopnje neto emisij zadala do leta 2050, je navedel državni sekretar na okoljskem ministrstvu Uroš Vajgl. "Pozneje kot bomo začeli z zmanjševanjem emisij, dražje bo," je dejal. Država bo pri tem sicer zavezana k ukrepom, ki jih EU sprejema v okviru podnebnega svežnja Pripravljeni na 55," je dodal.
Podjetja, ki so veliki onesnaževalci in so vključena v shemo trgovanja z emisijami, bodo morala do leta 2030 izpuste zmanjšati za 61 odstotkov, preostali del gospodarstva, ki ni v shemi in denimo zajema celoten storitveni sektor, ter sektorji kmetijstva, rabe stavb in prometa, pa glede na Nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN) za 15 odstotkov, a bo treba ta cilj zvišati na 26 odstotkov. Samo del gospodarstva, ki ni v shemi, naj bi po trenutnih ciljih emisije do leta 2030 zmanjšal za 36 odstotkov, a bo tudi tu treba biti ambicioznejši, je nanizal državni sekretar.
Optimističen je, ker bo Slovenija dobila novo ministrstvo, ki bo združevalo podnebno politiko ter energijo in promet kot največja sektorja, ki bremenita okolje, saj da bi lahko to prineslo pomembno podporo okoljskim prizadevanjem. Med prvimi nalogami ministrstva bodo podnebni zakon, s katerim se bo uzakonilo obveznosti iz paketa Pripravljeni na 55, osnutki naj bi bili predstavljeni januarja, februarja, ter spremembe NEPN, ki naj bi prinesle jasne cilje za leto 2030, leto 2040 in energetsko vizijo na daljši rok.
Predstavniki gospodarstva so danes predstavili primere dobrih praks, pri čemer so podčrtali, kako pomembno je, da si trajnostnega delovanja želi vodstvo podjetja.
Direktorica Microsoft Slovenija Barbara Domicelj je izpostavila, da je Microsoft ogljično nevtralen že od leta 2012. Ob tem so se zavezali, da bodo do leta 2030 ogljično negativni, do leta 2050 pa želijo iz okolja odstraniti vse izpuste, ki so jih povzročili od ustanovitve leta 1975. "To vključuje tudi enostavne stvari," je poudarila in v tej luči omenila ločevanje odpadkov v vsaki podružnici, varčnost stavb, v katerih delujejo, pitje vode zgolj iz steklenic, elektrificiranje vozil.
Vodja digitalnega marketinga in blagovnih znamk pri Knauf Insulation Jure Šumi je predstavil, kako je z uvajanjem trajnosti v gradbeništvu, saj v tej panogi globalno porabijo 50 odstotkov vseh virov in ustvarijo 35 odstotkov vseh smeti. Količino odpadkov, ki gredo na smetišče, so med letoma 2010 in 2020 zmanjšali za 67 odstotkov, izpuste ogljikovega dioksida pa za 23 odstotkov. Posebej gradijo na krožnem gospodarstvu. V Belgiji so denimo postavili tovarno za popolno recikliranje, kjer bodo iz odpadnih materialov, ki se jih lahko spremeni v stekleno volno, poskusili ustvariti skoraj 100-odstotno reciklirane izdelke.
Z vprašanjem trajnosti se od leta 2020 intenzivno ukvarjajo tudi v NLB. Koordinatorka trajnostnega razvoja v Skupini NLB Alenka Recelj Mercina je spomnila, da imajo banke zelo veliko odgovornost pri zelenem prehodu, saj usmerjajo kapitalske tokove. V tej luči se ukvarjajo predvsem z vprašanjem, kako zmanjšati emisije, ki jih imajo v portfeljih. Po njenih besedah gre pri tem za "absolutno revolucijo". NLB sicer sodeluje v iniciativi ZN - v enem delu uveljavljajo principe odgovornega bančništva, še ambicioznejša pa je njihova zaveza za znižanje financiranja emisij na ničelno stopnjo.