znanost 22.11.2022 13:34

Tri leta od začetka epidemije covida-19 bolnikom na voljo številna zdravila

Ljubljana, 22. novembra - Tri leta od začetka epidemije covida-19 so bolnikom za zdravljenje na voljo številna zdravila, ob dostopnem in še vedno smiselnem cepljenju proti covidu-19 pa so tako razmere v bolnišnicah stabilne, so strokovnjaki poudarili na okrogli mizi STAznanost. Poudarili so, da so zdravila varna zaradi strogih postopkov registracije.

Ljubljana.
Spletni pogovor STA z naslovom Zdravila in covid-19, na katerem so sodelovali predstojnik katedre za farmacevtsko biologijo na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani Tomaž Bratkovič, raziskovalka na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru Anja Kolarič in Kristina Nadrah s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.
Foto: STA

Raziskovalka na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru Anja Kolarič je pojasnila, da je namen cepiv imunski sistem seznaniti z antigenom oz. značilnim delom virusa, da proti virusu začne tvoriti protitelesa. Pri tem nastanejo spominske celice, zaradi katerih je odziv telesa v primeru okužbe hiter in učinkovit. Namen cepljenja je zaščita pred okužbo oz. da v primeru okužbe bolezen poteka blažje. Zdravila pa se uporabljajo po razvoju bolezni, ko je virus v telesu že prisoten in se razmnožuje. Zdravila omejujejo razmnoževanje virusa.

Infektologinja Kristina Nadrah s Klinike za infekcijske bolezni Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana je spomnila, da ob začetku epidemije cepiva proti covidu-19 še niso bila na voljo, možnosti zdravljenja pa so bile omejene. Zato je prišlo do poskusov, da bi za zdravljenje covida-19 uporabili že obstoječa zdravila.

Med njimi zdravilo remdesivir, ki se je izkazalo za učinkovito pri zdravljenju covida-19 v prvi, t. i. virusni fazi. V primeru zgodnjega zdravljenja s tem zdravilom je tveganje bolnika za hospitalizacijo in smrt za 80 odstotkov manjše. Nekoliko kasneje je bila bolnikom z oslabljenim imunskim sistemom na voljo tudi plazma prebolevnikov.

Uporaba obstoječih zdravil v primeru pojava novih bolezni je običajna zaradi poznanega varnostnega profila teh zdravil, je poudaril predstojnik katedre za farmacevtsko biologijo na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani Tomaž Bratkovič. Pri razvoju novih zdravil namreč obstajajo številna sita, preden je lahko zdravilo dostopno na trgu.

Do takih primerov je po njegovih besedah prihajalo že pred epidemijo covida-19, tako so bila denimo monoklonska protitelesa sprva namenjena zdravljenju določenih krvnih rakov, kasneje pa tudi za zdravljenje kroničnih bolezni, kot je revmatoidni artritis.

Standardi in postopki registracije novih zdravil so po Bratkovičevih besedah zelo strogi. Pot pridobitve dovoljenja za promet je sicer lahko krajša, kar se je zgodilo v primeru cepiv proti covidu-19, a ne na račun varnosti in kakovosti. V primeru omenjenih cepiv je bil čas do prihoda na trg krajši zato, ker so nekatere stopnje potekale vzporedno in si farmacevtska podjetja niso vzela časa za razmislek, ali se jim izdelava cepiva finančno splača.

Nadrah je pojasnila, da je v zadnjem času bolnikom na voljo tudi zdravilo paxlovid, ki pa ga ni mogoče jemati sočasno z nekaterimi drugimi zdravili.

V drugi fazi covida-19, ko gre za odziv telesa na okužbo in pride do prekomerne aktivnost imunskega sistema, pa zdravniki zdravijo s protivnetnimi zdravili, uporabljajo tudi kortikosteroide in tudi del bioloških zdravil.

Že nekaj časa so bolnikom z oslabelim imunskim sistemom na voljo monoklonska protitelesa, ki pa bi lahko ob naraščanju deleža okužb s koronavirusnima različicama BQ.1.1 in BQ.1 v Sloveniji postala neuporabna, kar se je v preteklosti ob mutacijah novega koronavirusa že zgodilo.

Mutacije so pri virusih zelo problematične, ker lahko vodijo v neuporabnost nekaterih zdravil, je pojasnila Kolarič. Največja težava je nepredvidljivost mutacij, saj tako znanstveniki zdravil ne morejo vnaprej prilagoditi spremembam virusov.

Kljub mutacijam koronavirusa pa cepljenje proti covidu-19 še vedno zagotavlja širši nabor protiteles, zato je še vedno smiselno, je opomnil Bratkovič. Tudi Nadrah je poudarila, da je cepljenje proti covidu-19 zelo pripomoglo k zmanjšanju števila covidnih bolnikov v bolnišnicah.